ZUS-1 člen 92. Pravilnik o postopku za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se financirajo in so sofinancirani iz državnega proračuna člen 2, 13, 17, 18.
postopek izbire kulturnih programov in kulturnih projektov – financiranje projekta – obrazloženost sklepa o zavrnitvi financiranja projekta
Razlogi, ki so narekovali zavrnitev projekta tožeče stranke, so bili tudi po presoji revizijskega sodišča opredeljeni v zadostni meri in v skladu z določbami Pravilnika o postopku za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se financirajo in so sofinancirani iz državnega proračuna in določbami razpisa. Materialno pravo je bilo zato pravilno uporabljeno, postopek v upravnem sporu pa ni bil kršen.
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ (1951) člen 118, 118/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – sovražna propaganda - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Obsojenčeve kritike (upravičene ali neupravičene) glede ravnanja in ukrepov oblasti ter njegovo mnenje o takratnih razmerah v državi in družbi, ni mogoče šteti med izvršitvena ravnanja po 118. členu KZ.
dovoljenost revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta - subjektivna in objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - navadno sosporništvo - zavrženje revizije
Čeprav tožnika uveljavljata več tožbenih zahtevkov proti različnim tožencem, sta v tožbi navedla le eno vrednost spornega predmeta. Tudi v nasprotni tožbi je navedena le ena vrednost spornega predmeta, čeprav je vložena proti dvema tožencema, ki nista enotna sospornika. V takem primeru ima navedba le ene, torej nediferencirane navedbe spornega predmeta enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega premeta.
ZPP člen 7, 108, 212, 318, 318/3, 337, 337/1. OZ člen 131.
sklepčnost tožbe – aktivna stvarna legitimacija – zavrnilna (neprava) zamudna sodba – časovne meje pravnomočnosti zavrnilne zamudne sodbe – razpravno načelo – dokazovanje – trditveno in dokazno breme – podatki sodnega registra – sodno znano dejstvo – izbris družbe iz sodnega registra
Ker sta zamudna in zavrnilna (neprava) zamudna sodba (prvi in tretji odstavek 318. člen ZPP) izdani v pisni fazi postopka, pravilo, da so časovne meje pravnomočnosti določene s koncem glavne obravnave, ni uporabljivo. Zato je potrebno izhajati iz višjega načela, da se časovne meje pravnomočnosti presojajo po trenutku, do katerega sta imeli stranki v postopku pred sodiščem prve stopnje možnost navajati nova dejstva. Ker je zavrnilna zamudna sodba izdana v tožnikovo škodo, je pri določanju časovnih meja pravnomočnosti potrebno izhajati iz tožnikovega položaja. Časovni obseg pravnomočnosti zavrnilne zamudne sodbe je zato določen s trenutkom, ko jo je sodišče izdalo – do tedaj je imel namreč tožnik možnost navajati nova dejstva in tožbo narediti sklepčno.
Pri podatkih iz sodnih evidenc, kot so podatki sodnega registra, gre sicer za sodno znana dejstva, ki pa so, tako kot vsa ostala dejstva, predmet obravnavanja, kar pomeni, da mora biti strankam omogočeno, da se o njih izjavita. Čeprav ima sodišče možnost, da samo vpogleda v sodni register, in čeprav velja domneva, da so podatki, vpisani v registru, od dneva objave vsakomur znani, morajo biti tudi sodno znana dejstva, ki so pomembna za substanciranje tožbenega zahtevka in za vsebinsko (meritorno) odločitev v zadevi, del trditvenega gradiva. To zahtevata tako pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. člen ZPP) kot tudi razpravno načelo (7. člen ZPP).
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka subjektivnega zastaralnega roka – začetek teka zastaralnega roka od zaključka zdravljenja in stabiliziranja zdravstvenega stanja odškodovanca
Po prvem odstavku 367. člena
ZOR,
odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil. Na podlagi navedene zakonske določbe se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da je obseg škode znan takrat, ko je končano zdravljenje in se zdravstveno stanje oškodovanca objektivno gledano stabilizira.
ZDDPO člen 12. ZUS-1 člen 75, 75/2. ZUS člen 50, 50/2, 72, 72/4. ZDoh člen 48, 48/2.
davek od dohodkov iz dejavnosti – odhodki – izredni prihodki – odprava dolgoročnih rezervacij – davčna olajšava
Tožeči stranki utemeljeno niso bili priznani odhodki iz naslova stroškov porabljenega materiala od vrnjenih proizvodov, ker tožeča stranka prodajne vrednosti s strani kupcev vrnjenih proizvodov ni knjižila med poslovne prihodke. Tožeča stranka je namreč vrnjene proizvode uporabila za lastne potrebe, s tem, ko jih je brezplačno razdeljevala svojim delavcem oziroma jih uporabljala na svojem posestvu za krmo živali, zato je pravilna odločitev, da stroški za proizvodnjo teh proizvodov niso bili stroški, ki so bili neposreden pogoj ali posledica opravljanja dejavnosti oziroma neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov.
Skladno z določbo SRS 10.9 je za dolgoročno vnaprejšnje vračunavanje stroškov potrebno izdelati večletni predračun oblikovanja in črpanja ustrezne dolgoročne rezervacije ter na tej podlagi opredeliti tudi koeficiente za njihovo vračunavanje v krajših obdobjih.
V primeru prodaje osnovnih sredstev (dveh tovornih avtomobilov) v tretjem letu, torej pred iztekom obdobja treh let, v katerem je davčni zavezanec izkoristil davčno olajšavo, je potrebno povečati davčno osnovo za znesek izkoriščene davčne olajšave.
zavrženje tožbe – sposobnost biti stranka – stečaj – ustanovitelj družbe – tožba zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine
Tožnik v upravnem postopku ni sodeloval niti kot stranka niti kot stranski udeleženec, niti ni pravni naslednik stranke v upravnem postopku, zato tudi ne more biti stranka v upravnem sporu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004924
ZKP člen 371, 371/1-8, 395, 395/1. KZ-1 člen 209, 209/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - presoja navedb pritožbe – odgovor na pritožbo - predlog državnega tožilca – nedovoljen dokaz - ugotavljanje nezakonitosti dokaza – kršitev kazenskega zakona - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 209. člena KZ-1 ne zahteva namena storilca, da oškoduje lastnika premoženja, niti nastanka škode. Prepovedana posledica je protipravna prilastitev storilcu zaupanega premoženja.
sodbe, saj lahko revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v tem obsegu (371. členu ZPP). Iz utemeljitve revizije
izhaja le to, da se revident ne strinja z oceno deležev na skupnem premoženju. Samo nestrinjanje z oceno deležev, pri čemer revident niti v odstotkih niti z ulomkom ne pojasni, kakšen delež na skupnem premoženju bi mu po njegovem prepričanju pripadal, ne daje možnosti za določitev vrednosti izpodbijanega dela in zato ni mogoče ugotoviti, če ta presega mejni znesek za dovoljenost revizije.
dovoljenost revizije – razrešitev prodekana – vrednost – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ne gre za zadevo, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, revident pa tudi ni izpostavil pomembnega pravnega vprašanja na zahtevan način, niti ni izkazal obstoja neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje, pa tudi ne obstoja zelo hudih posledic.
Ob enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi na isto mesto, določi pravica do nakupa po vrstnem redu, ki ga določa drugi odstavek 23. člena ZKZ-UPB1.
S tem, ko tožnika nista izkazala, da izpolnjujeta pogoj iz 1. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ-UPB1 (da jima kmetijska dejavnost pomeni edino oziroma glavno dejavnosti), ne moreta uspešno v revizijskem postopku izpodbijati prvostopenjske upravne odločbe o odobritvi pravnega posla za promet s kmetijskim zemljiščem.
vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga - zakonske zamudne obresti - vsebina predloga - predlog za dopustitev revizije - stranska terjatev - uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo - razlika v plači
Obresti so stranska terjatev in se glede na prvi odstavek 39. člena ZPP pri ugotavljanju vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne upoštevajo. Določbe ZPP sicer ne omejujejo dopustitve revizije v delovnih in socialnih sporih pri 2.000 EUR, kar pa ne pomeni, da za vložitev revizije ni potrebna sploh nobena vrednost. Ker vrednosti zamudnih obresti glede na določbo prvega odstavka 39. člena ZPP ni, glede izpodbijanega dela o zamudnih obrestih sodišče revizije ne more dopustiti.
Ker glede uporabe 204. člena ZDR tožena stranka ni niti ustrezno obrazložila spornega pravnega vprašanja niti ni navedla okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost, je sodišče predlog za dopustitev revizije v tem delu zavrglo.
Ker judikati, na katere se sklicuje tožena stranka, kažejo na to, da glede vprašanja začetka teka zastaralnega roka v zvezi s terjatvami delavcev iz delovnega razmerja, ko je bil predhodno voden spor o prenehanju delovnega razmerja, praksa Vrhovnega sodišča ni povsem enotna, glede posebne terjatve delavca za plačilo nadomestila plače za čas bolniške odsotnosti pa (ob neizkazani praksi Vrhovnega sodišča) ni enotnosti v praksi višjega sodišča, so podani pogoji za dopustitev revizije v predlaganem obsegu.
ZPP člen 367a. ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za lesarstvo Slovenije člen 53.
predlog za dopustitev revizije - neenotna praksa sodišča druge stopnje - stroški za prehrano med delom - organizirana prehrana
Ker predlog za dopustitev revizije utemeljeno navaja različno prakso pritožbenega sodišča (v zvezi z obveznostjo delodajalca za povrnitev stroškov za prehrano med delom) in dejstvo, da Vrhovno sodišče o tem še ni odločilo, mu je bilo potrebno ugoditi.
dovoljenje za stalno prebivanje – dejansko stanje v reviziji
Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), je revizijsko sodišče tožničino revizijo preizkusilo po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje uporabilo določbe 41. člena ZTuj-1 pravilno.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1-3, 76, 82. ZUP člen 135, 135/4. ZVO-1 člen 51, 51/2, 66.
pravni interes za tožbo – zavrženje tožbe – sklep o ustavitvi postopka po uradni dolžnosti – stranski udeleženec postopka, začetega po uradni dolžnosti – okoljevarstveno soglasje – državni lokacijski načrt – sodne takse
Ker tožnik zaradi spremembe podzakonskega akta ne more biti stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za državni lokacijski načrt po Zakonu o varstvu okolja – ZVO-1, je pravilna in zakonita odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegovo tožbo zavrglo.
ZUS-1 člen 5, 5/1, 36, 36/1-4, 109, 109/2. ZUP člen 274, 277, 277/2.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – odločba, s katero je bil upravni akt odpravljen ali razveljavljen - razveljavitev po nadzorstveni pravici
Ker je bila z odločbo, izdano na podlagi nadzorstvene pravice, razveljavljena odločba prvostopnega upravnega organa, s tem postopek v zadevi ni bil končan, saj bo moral pristojni prvostopni upravni organ o zahtevku oziroma vlogi vlagatelja odločati ponovno.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - osnova za obračun plače sodnika
Glede na ureditev osnove za obračun plač sodnikov v spornem obdobju, ustavno pravno občutljivost razmerij med posameznimi vejami oblasti, ki se odraža tudi kot občutljivost razmerij med plačami posameznih nosilcev oblasti, pa tudi glede na pomen osnove za obračun plače sodnika, ki se mora v enaki vsebini upoštevati za večje število upravičencev, ki tako osnovo uveljavljajo pred sodišči, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je od odločitve o veljavni osnovi za obračun plače sodnika mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju.
promet s kmetijskim zemljiščem – odobritev pravnega posla – priposestvovanje
Opustitev odobritve pravnega posla, za katero revident meni, da je v obravnavani zadevi podana, bi bilo mogoče uveljavljati le v primeru, če bi bili izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 19. člena ZKZ-UPB-1.