predlog za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev - plačilo razlike v plači
Na podlagi navedb tožnika v predlogu za dopustitev revizije Vrhovno sodišče ugotavlja, da ne obstajajo pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP.
promet s kmetijskim zemljiščem – odobritev pravnega posla – priposestvovanje
Opustitev odobritve pravnega posla, za katero revident meni, da je v obravnavani zadevi podana, bi bilo mogoče uveljavljati le v primeru, če bi bili izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 19. člena ZKZ-UPB-1.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1-3, 76, 82. ZUP člen 135, 135/4. ZVO-1 člen 51, 51/2, 66.
pravni interes za tožbo – zavrženje tožbe – sklep o ustavitvi postopka po uradni dolžnosti – stranski udeleženec postopka, začetega po uradni dolžnosti – okoljevarstveno soglasje – državni lokacijski načrt – sodne takse
Ker tožnik zaradi spremembe podzakonskega akta ne more biti stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za državni lokacijski načrt po Zakonu o varstvu okolja – ZVO-1, je pravilna in zakonita odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegovo tožbo zavrglo.
dovoljenost revizije – razrešitev prodekana – vrednost – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ne gre za zadevo, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, revident pa tudi ni izpostavil pomembnega pravnega vprašanja na zahtevan način, niti ni izkazal obstoja neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje, pa tudi ne obstoja zelo hudih posledic.
Ker judikati, na katere se sklicuje tožena stranka, kažejo na to, da glede vprašanja začetka teka zastaralnega roka v zvezi s terjatvami delavcev iz delovnega razmerja, ko je bil predhodno voden spor o prenehanju delovnega razmerja, praksa Vrhovnega sodišča ni povsem enotna, glede posebne terjatve delavca za plačilo nadomestila plače za čas bolniške odsotnosti pa (ob neizkazani praksi Vrhovnega sodišča) ni enotnosti v praksi višjega sodišča, so podani pogoji za dopustitev revizije v predlaganem obsegu.
ZPOmK-1 člen 6, 37, 54, 56, 61. ZUS-1 člen 9, 9/1, 11, 12, 12/1, 12/2, 14, 14/1, 65, 65/1, 83, 83/1, 83/2, 83/3, 88, 89. URS člen 127, 158. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti člen 81.
dovoljenost revizije - preprečevanje omejevanja konkurence - usklajeno ravnanje na trgu - zavrženje revizije
Zoper pravnomočno sodbo, ki jo izda Vrhovno sodišče po ZPOmK-1, revizija ni dopustna.
dovoljenje za stalno prebivanje – dejansko stanje v reviziji
Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), je revizijsko sodišče tožničino revizijo preizkusilo po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje uporabilo določbe 41. člena ZTuj-1 pravilno.
Spor o ugotovitvi državljanstva ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, zato ni izkazan pogoj za dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revidentka zgolj s sklicevanjem na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala pogoja za dovoljenost revizije.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - nediferencirana vrednost revizijsko izpodbijanega dela - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V tej zadevi ni mogoče ugotoviti, ali vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe presega prag iz četrtega odstavka 367. člena ZPP. Toženka v predlogu te vrednosti ni opredelila in tudi ni navedla, koliko naj bi po njenem stališču znašala pravična denarna odškodnina.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
ZKP člen 416. Zakon o konfiskaciji premoženja in izvrševanju konfiskacije (ZKIK 1945) člen 28.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora - obnova postopka
Zoper sklep o zaplembi premoženja na podlagi priglasitve okrajnega ljudskega odbora imajo osebe, ki so bile na ta način po krivem obsojene, pravico do moralne rehabilitacije, ki jo lahko dosežejo v postopku obnove po 416. členu ZKP.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 65/5, 171. ZPP člen 191, 191/1, 196.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - ugovor tretjega - nujno sosporništvo - materialno sosporništvo
Ker je materialnopravni položaj upnika in tretjega v razmerju do predmeta izvršbe lahko v posameznih zadevah različen in je posledično tudi odločitev o dopustnosti izvršbe v razmerju do posameznih upnikov lahko različna, upniki nepremičninske izvršbe niso enotni – in še manj nujni – sosporniki v postopku, ki teče na podlagi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odgovornost povzročitelja prometne nesreče - prerazporeditev ponesrečenega delavca na drugo delovno mesto - reorganizacija podjetja - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - prosta presoja dokazov - relativna kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Ključnega vzroka tožnikove razporeditve ni moč iskati v reorganizaciji podjetja, še posebej ob v reviziji ponovno izpostavljeni ključni tožbeni trditvi, da je tožnik med bolovanjem na svoje staro delovno mesto uvajal novega delavca (kar bi pomenilo, da je njegovo delovno mesto takrat še obstajalo), glede katere pa v sodbah ni nobene ugotovitve.
prepozna revizija – rok za vložitev revizije – vložitev vloge pri nepristojnem sodišču – očitna pomota pooblaščenca – odvetnik – zavrženje revizije
Okoliščina, da je vlogo predlagateljičina odvetnica, sama po sebi ne izključuje možnosti uporabe druge izjeme po petem odstavku 112. člena ZPP – okoliščine, da je vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati očitni pomoti vložnika.
Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Očitna pomota bi se mogla zgoditi tedaj, ko pride do napačnega zapisa na pisemski ovojnici.
dopustitev revizije - nepopoln predlog - neopredeljena vrednost revizijsko izpodbijanega dela
Toženka pa v predlogu ni opredelila, kolikšna je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, saj ni navedla, kolikšna je po njenem mnenju pravična denarna odškodnina v tožničini zadevi. S takim ravnanjem je onemogočila presojo o izpolnjevanju pogoja iz četrtega odstavka 367. člena ZPP, česar v postopku z izrednim pravnim sredstvom ni mogoče odpraviti.
stvarna služnost – pridobitev služnostne pravice – pravni naslov – pridobitni način
Tožnica v reviziji posveča pravnomočni odločitvi v delu o zavrnitvi primarnega zahtevka za ugotovitev obstoja stvarne služnosti le skopo in pravno neupoštevno pozornost s sklicevanjem na pravila o konvalidaciji oblično hibnega posla iz 73. člena ZOR. Spričo ugotovljenega neobstoja pridobitnega načina za pravno veljavno ustanovitev služnosti na derivativni način pa te revizijske trditve niso pomembne za odločitev o zahtevku tožnice.
ZOR člen 200, 203, 377, 377/2. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
zastaranje odškodninske terjatve – vpliv kazenskega postopka na tek zastaranja – pretrganje zastaranja – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - višina odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – - dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ob vložitvi tožbe za plačilo odškodnine 15. 9. 1999 je že tekel kazenski postopek zoper toženca in je bilo zastaranje tožnikove terjatve s tem pretrgano glede na določbo drugega odstavka 377. člena ob nastanku škode še veljavnega ZOR.
ugotovitev državljanstva – prenehanje jugoslovanskega državljanstva - dovoljena revizija – razlaga zakona – metode razlage – dvojno državljanstvo – retroaktivna uporaba zakona
Po 23. členu ZDrž 1964 je jugoslovansko državljanstvo ex lege prenehalo tistim dvojnim državljanom, ki so živeli v tujini in so pridobili tuje državljanstvo.
Upravni organ prve stopnje je postopek prisilne izterjave zoper tožečo stranko, o odlogu katerega se odloča v obravnavani zadevi, ustavil, odpravil že izvršena dejanja davčne izvršbe ter odločil, da se že izterjana sredstva tožeči stranki vrnejo. Tožeča stranka si tako svojega položaja z odločitvijo Vrhovnega sodišča v ničemer ne more izboljšati, saj postopka prisilne izterjave, ki je že ustavljen, po naravi stvari ni več mogoče odložiti, zato po presoji Vrhovnega sodišča tožeča stranka nima več pravnega interesa za revizijo v obravnavani zadevi.