ZUS-1 člen 75, 75/1, 75/2, 75/3, 85, 85/1, 85/2, 86, 92, 107, 107/2. ZDavP člen 39, 39/3, 105.
davek od dohodkov iz dejavnosti – ocena davčen osnove – primerljivi davčni zavezanec – obseg revizijske presoje
Pri oceni davčne osnove davka od dohodkov iz dejavnosti na podlagi 39. člena ZDavP davčni organ lahko uporabi tudi podatke iz davčne napovedi drugega primerljivega zavezanca, saj morajo biti podatki v davčni napovedi resnični (prvi odstavek 105. člena ZDavP), davčni organ pa očitno ni podvomil v verodostojnost in pravilnost teh podatkov.
Ker tožeča stranka ni izkazala, da so izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 28. člena ZUS-1 za vložitev tožbe zaradi molka drugostopenjskega upravnega organa, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo že iz tega razloga.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravica do izjave – podaljšanje pripora – postopek s pritožbo – predlog državnega tožilca – možnost izjave v postopku
Od narave in vsebine procesnega gradiva, s katerim stranka ni bila seznanjena, je odvisno, ali je bila s tem okrnjena tudi njena možnost vsebinskega obravnavanja kakega dejanskega ali pravnega vprašanja pred sodiščem.
ZST člen 29, 29/2, 29/3, 30, 30/1, 30/3, 30/4. ZPP člen 365, 365/1-3.
sodne takse – plačilo po roku – dokazilo o plačilu v pritožbi
Ker je taksni zavezanec že plačal tako sodno takso za sodbo kot tudi kazensko takso v višini 50% pribitka in o tem v pritožbi predložil dokazilo, se pritožbi ugodi in sklep sodišča o prisilni izterjavi takse razveljavi.
Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je davčni organ podvomil v to, da listine odražajo resnično dejansko stanje oziroma v resnično vsebino poslovnega dogodka. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno zahteval od tožeče stranke, da izkaže, ali so bila dela po računih tudi dejansko opravljena. S to zahtevo je bilo na tožeči stranki dokazno breme, da za svoje trditve – torej, da listine odražajo resnično dejansko stanje oziroma da so se poslovni dogodki res zgodili – predloži dokaze.
Po presoji Vrhovnega sodišča je izključena revalorizacija davčne izgube pri njenem pokrivanju, saj za to davčni predpis (34. do 37. člen ZDDPO) ne daje podlage. Gre izključno za davčno kategorijo, katere razlago in vsebino je treba iskati v davčnem predpisu.
Revident, ki zatrjuje, da je revizija dovoljena, ker gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, mora to vprašanje navesti ob primerni uporabi četrtega odstavka 367.b člena ZPP, sicer Vrhovno sodišče njegovo revizijo zavrže kot nedovoljeno.
ZKP člen 372, 372-1, 424, 424/2. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 2, 8, 11. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-8, 3-14, 8, 9.
načelo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč pri prepovedanih prehodih čez državno mejo - pomoč storilcem kaznivih dejanj – poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve - zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja - beneficium cohaesionis
Iz opisa kaznivega dejanja pomoči storilcem kaznivih dejanj je moralo izhajati, da je storilec na kakršenkoli način podpiral oborožene tolpe ali podobne organizacije ali dajal zatočišče njenim aktivnim članom (11. člen ZKND) oziroma, da je storilec na kakršenkoli način podpiral osebe, ki so pobegnile pred oblastmi, oborožene tolpe ali podobne organizacije ali njihove aktivne člane in jim dajal zavetišče, jim pošiljal, skrival ali prenašal orožje, hrano, material, denar in drugo, jim služil za vzdrževanje zveze in delal druge usluge ali oviral državne organe pri njihovem odkrivanju in ulovitvi (14. točka 3. člena ZKLD).
tožba zoper razveljavljeni akt organa lokalne skupnosti – pravni interes za tožbo – zavrženje tožbe
Tožnik, ki s tožbo izpodbija akt organa lokalne skupnosti, ki je že pred vložitvijo tožbe prenehal veljati, ne izkazuje pravnega interesa za tožbo, zato se taka tožba zavrže.
ZDavP člen 96, 96/2, 97, 97/2, 97/4, 97/5. ZPD člen 60, 60/1, 61, 61/1, 62. ZFPPod člen 27, 35. ZGD člen 394, 394/2.
pretrganje zastaranja - pravni interes za pritožbo - zastaranje izterjave - prisilna izterjava davčnega dolga - predložitev plačilnih nalogov v vrstni red plačil - pravočasnost uvedbe postopka prisilne izterjave - zastaranje zahteve za plačilo sodne takse
Od 7.6.2002 do 4.11.2002 rok za uvedbo prisilne izterjave ni tekel, in sicer na podlagi sklepa Ustavnega sodišča RS, št. U-I-135/00 (Uradni list RS, št. 50/2002) za čas zadržanja izvrševanja 3. poglavja ZFPPod do končne odločitve Ustavnega sodišča RS (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-135/00, Uradni list RS, št. 93/2002). Ker je v takratnem obdobju Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje opravljala tudi naloge davčnega nadziranja, je v konkretnem primeru podano pretrganje relativnega zastaranja s trenutkom, ko so bili predloženi plačilni nalogi uvrščeni v vrstni red plačil.
stroški kazenskega postopka - odločba o stroških kazenskega postopka - dolžnost povrnitve stroškov – ločljivost stroškov, nastalih za dejanja, za katera obdolženec ni obsojen
Prvi odstavek 96. člena ZKP se uporabi le, če se kazenski postopek zoper obdolženca v celoti konča z neobsodilno sodbo; če pa se postopek za nekatera kazniva dejanja konča z obsodilno, za druga pa z oprostilno ali zavrnilno sodbo in so stroški medsebojno ločljivi, sodišče o stroških odloči po drugem odstavku 95. člena ZKP.
prisilna izterjava davčnega dolga – sklep o popravi pomote – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe
Sklep o popravi pomote ni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj z njim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, in tudi ne sklep po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, zato je izpodbijanje takega sklepa v upravnem sporu izključeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sorodstvo uslužbenke pristojnega sodišča s stranko v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Zaradi okoliščine, da je članica ožje družine prvih dveh tožnikov del sodnega osebja sodišča, ki je sicer stvarno in krajevno pristojno za odločitev v sporu, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča ali sodnika, kot nosilca sodne funkcije.
ZKP člen 41, 41/2, 371, 371/1-2, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – izločitev sodnika - zahteva za izločitev - rok za zahtevo za izločitev - prekluzija – razlogi o odločilnih dejstvih – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljeno uveljavljati, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz druge točke prvega odstavka 371. člena ZKP, če stranka v zakonskem roku ni uporabila pravice zahtevati izločitve sodnika sodišča prve stopnje, pa zato ni bilo objektivnih ovir.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zahteva za varstvo zakonitosti
Napačna je odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je v fazi odločanja o ugovoru dolžnic sklep o izvršbi razveljavilo in predlog upnika zavrnilo. Po prejemu ugovorov dolžnic bi moralo prvostopenjsko sodišče postopati po določbah 61. in 62. člena ZIZ. Citirani določbi predpisujeta možne odločitve izvršilnega sodišča v postopku odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pri čemer pa take odločitve, kot sta jo sprejeli nižji sodišči, ne omogočata.
enako varstvo pravic - načelo zakonitosti – zastaranje kazenskega pregona - tek zastaranja pregona - konec teka roka za zastaranje - absolutno zastaranje - pravnomočnost – odprava odločbe
Pravnomočnost sodbe, če je pritožba vložena in sodišče o njej odloči na seji senata, nastopi z dnem, ko sodišče odločitev o pritožbi odpravi pritožniku.
stroški upravne izvršbe - potrebnost določenih del - zapisnik o izvršbi - račun izvajalca del
Ker tožnica sama v danem roku ni opravila dejanj, naloženih v izvršilnem naslovu, so bila ta opravljena na njene stroške po pooblaščenem izvajalcu, na kar je bila opozorjena v izvršilnem naslovu. Podatki iz zapisnika o opravljeni izvršbi se ujemajo z izstavljenim računom izvajalca del, v katerem so natančno specificirani zneski po posameznih postavkah, ta račun pa je podlaga za obračun stroškov prisilne izvršbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - poročanje medijev o sodnem postopku - sorodstveno razmerje pooblaščenca s predsednikom sodišča
Pisanje medijev o sodnem postopku ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZZZDR člen 12, 51, 51/2. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. URS člen 33.
nedopustnost izvršbe – izločitvena tožba – lastninska pravica na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – zastavna pravica na nepremičnini – pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – osebni dolg izvezakonskega partnerja
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Nižji sodišči sta ugotovili, da zastavna pravica prvega toženca ne temelji na pogodbeni podlagi, zato sta utemeljeno dali prednost originarno pridobljeni (so)lastninski pravici tožnice. Ob ugotovitvi, da je bila v izvršilnem postopku za poplačilo izključno dolžnikovega dolga dovoljena izvršba na nepremično premoženje, ki je bilo v času izdaje sklepa o izvršbi tudi tožničino, je pravilna odločitev nižjih sodišč, da izvršba v tem obsegu ni dopustna.
ZDDV člen 16, 16/2, 31, 31/1, 32, 32/1. ZPDDP člen 2, 3. ZMZPP člen 1.
davek na dodano vrednost (DDV) – izvoz blaga – storitve, neposredno povezane z izvozom blaga – posebni davek na določene prejemke – davčna oprostitev
Plačila DDV je oproščen promet storitev, ki so neposredno povezane z izvozom oziroma uvozom blaga v skladu z drugim odstavkom 16. člena oziroma 1. točko prvega odstavka 32. člena ZDDV.