Upravnega spora zaradi molka upravnega organa prve in druge stopnje stranka ne more sprožiti potem, ko je upravni organ prve stopnje izdal odločbo, zoper katero ima možnost vložiti pritožbo, če z njo ni zadovoljna. V tem primeru ni več podana zakonska fikcija, da je organ druge stopnje izdal negativen upravni akt.
Glede vprašanja, ali je ob polmetrskem odmiku predvidenega objekta od parcelne meje možno njegovo vzdrževanje, ne da bi bila motena sosednja posest, je potrebna strokovna ocena v lokacijski dokumentaciji. Če ta ocena ni podana, je šteti, da so bile dejanske okoliščine v upravnem postopku v bistveni točki nepopolno ugotovljene.
davek na promet nepremičnin - obnova postopka - nova vrednost zamenjanih stanovanj kot obnovitveni razlog
Nova vrednost stanovanj, ki so bila predmet menjalne pogodbe, ki je bila ugotovljena po pravnomočno končanem postopku odmere davka, ni novo dejstvo po 1. točki 249. člena ZUP.
Plačila carine so oproščena podjetja za opremo, ki se ne izdeluje pri nas in je namenjena za neposredno varstvo človekovega življenjskega in delovnega prostora, kar v spornem primeru ni bilo izpolnjeno.
državljanstvo - pridobitev - večkrat pravnomočno obsojena oseba - neobrazložena odločba - prosti preudarek
Ko upravni organ odloča po prostem preudarku v zadevi iz 3. odstavka 40. člena ZDS, mora predhodno ugotoviti dejansko stanje in to stanje v obrazložitvi navesti. Zgolj pavšalna ugotovitev, da je stranka večkratni kršitelj predpisov, brez konkretnih navedb o tem, za katera kazniva dejanja in katere prekrške je bila pravnomočno obsojena in kdaj, in brez, da bi navedla razloge za svojo odločitev, ni mogoče šteti, da je odločba obrazložena v smislu 3. odstavka 209. člena ZUP. Odločba je nezakonita tudi zato, ker je dejansko stanje ostalo v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno in sodišče ni moglo rešiti spora.
ZDRS člen 40, 40/3.ZUP člen 4, 4/1, 4/2, 209, 209/3.URS člen 2.
pridobitev - storilec kaznivega dejanja - nevarnost za javni red - prosti preudarek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neobrazložen prosti preudarek
Tožbi je bilo ugodeno in odpravljena izpodbijana odločba. Pri ugotavljanju stopnje nevarnosti za javni red države in v zvezi s tem pri uporabi prostega preudarka je v konkretnem primeru potrebno upoštevati vse okoliščine tega primera, v kar sodi tudi presoja celotne osebnosti tožnika kot storilca kaznivih dejanj, kot tudi njegovega socialnega statusa. Taka presoja je nujna glede na temeljno načelo ustave RS, izraženo v 2. členu, to je, da je Slovenija pravna in socialna država.
zahteva za sodno varstvo - kršitev zakona - varstveni ukrep
Ni podana kršitev zakona po 5. točki 187. člena zakona o prekrških, saj je bila pri kaznovanem varstveni ukrep po 39. členu izrečen prav zaradi vožnje pod močnim vplivom alkohola.
Zahtevo za sodno varstvo je mogoče vložiti le zoper odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnji. Ker se je kaznovani prepozno pritožil zoper odločbo prve stopnje in je s tem postala pravnomočna odločba organa prve stopnje, zahteva za sodno varstvo ni dovoljena.
Oprostitev plačila carine za uvoženo blago iz 25. do 30. člena carinskega zakona je treba zahtevati ob uvozu in zahtevo vpisati v carinsko deklaracijo v rubriko 7 pod a.
Na podlagi 270. člena carinskega zakona oprostitve ni možno naknadno uveljavljati, ker ne gre za podatek, ki bi vplival na dejansko stanje blaga.
denacionalizacija podjetja - začasna odredba - manjša rekonstrukcija kot ovira za odredbo
Če je zavezanec na objektu, ki je predmet zahteve za denacionalizacijo, izvršil določene (manjše) rekonstrukcije, to ni ovira za izdajo začasne odredbe po 12. členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij.
pridobitev - državljan druge republike - večkratni obsojenec - nevarnost za javni red
Prosilec za državljanstvo po 40. členu zakona postane državljan RS šele z dnem vročitve odločbe, zato ni bilo poseženo v pravice prosilca, čeprav je bila vloga vložena pred uveljavitvijo dopolnitve zakona (14.12.1991), odločba pa je bila izdana po uveljavitvi zakona (11.5.1993).
denacionalizacija stanovanj in poslovnih stavb - jugoslovansko državljanstvo denacionalizacijskega upravičenca kot pogoj za uvedbo postopka
Položaj upravičenca do denacionalizacije veže zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I) pri fizičnih osebah izključno na jugoslovansko državljanstvo, ne pa tudi na premoženjski režim, ki ga določene nepremičnine uživajo po mednarodni pogodbi. Če oseba, kateri je bilo premoženje podržavljeno, ob podržavljenju ni bila jugoslovanski državljan in ji jugoslovansko državljanstvo tudi ni bilo priznano po 15.9.1947 z zakonom oziroma mednarodno pogodbo, ni pogojev za uvedbo postopka denacionalizacije.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nedopustnost gradnje na ruševinah prvega območja kmetijskih zemljišč
Ker v prvem območju kmetijskih zemljišč tudi nadomestna gradnja na ruševinah ni dovoljena, razen v območju strnjenih zaselkov, v obravnavani zadevi pa ne gre za strnjen zaselek, za sporni objekt ni mogoče izdati lokacijskega dovoljenja.
naturalizacija - pojem dejanskega bivanja v Sloveniji (tedensko vračanje z dela v tujini k družini)
Če oseba, ki je zaposlena v tujini, vsak teden in vse proste dneve prihaja k svoji družini v Slovenijo, živi z njo in skrbi za vzgojo otrok, se šteje, da ta oseba dejansko živi v Sloveniji.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - civilna oseba v JA - pogoji, rok za vložitev zahteve (zadnji dan moratorija 7.10.1991)
Pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo ima, pod pogoji, določenimi v zakonu, tisti, ki mu je delovno razmerje prenehalo pri organizaciji oziroma delodajalcu v Republiki Sloveniji.
pridobitev - državljan druge republike - delo v tujini - dejansko nebivanje v Sloveniji
Prekinitev dejanskega življenja v Republiki Sloveniji, pogojena s pripadnostjo službi tuje države, ne more šteti za dejansko življenje v Sloveniji v smislu 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92).
ZTI člen 2, 4.ZPod člen 147, 149. ZT-90 člen 4.ZUP člen 267. ZT člen 6.
ukrep tržnega inšpektorja - pojem trgovine na debelo - prepoved opravljanja dejavnosti do razširitve predmeta poslovanja na trgovino na debelo in pridobitve dovoljenja o ustreznosti prostorov
Za trgovino na debelo se šteje nakup blaga zaradi nadaljnje prodaje oz. predelave. Dokler ni ugotovljeno, katere izdelke tožena stranka kupuje zaradi nadaljnje prodaje, ni mogoče ugotoviti ali gre za trgovino na debelo in če to dejavnost opravlja v okviru registrirane dejavnosti.
Ni mogoče trditi, da se opravlja gospodarska dejavnost brez odločbe po 147. členu zakona o podjetjih, dokler obstoja odločba, izdana na tej podlagi, čeprav jo je izdal stvarno nepristojni organ, ker ne gre za stvar iz sodne pristojnosti (1.točka 267. člena ZUP).
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - prevzem premoženja JLA
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, kar je podlaga za materialnopravni preizkus revizijskega sodišča (3.odstavek 385.člena ZPP), izhaja, da se je tožena stranka v sporno stanovanje vselila brez podlage. Tožena stranka ni nikoli trdila, da bi imela veljaven pravni naslov za vselitev v stanovanje, in da bi že prej imela vojaško stanovanje, katerega bi ob vselitvi v sporno stanovanje vrnila. Neuspešno je zatrjevala (in kar tudi ne bi relevantno vplivalo na uspeh v pravdi), da se je v stanovanje vselila kot podnajemnik prejšnjega imetnika stanovanjske pravice.
lokacijsko dovoljenje - dovoljenje po sodbi sodišča
Ker sta prvostopni organ in tožena stranka v ponovnem upravnem postopku (po napotilih sodišča v sodbi v prejšnjem upravnem sporu - 62. člen ZUS) odpravila vse pomanjkljivosti v zvezi z lokacijsko dokumentacijo in izrekom lokacijskega dovoljenja v prejšnjem upravnem postopku, je sodišče zavrnilo tožbo sosedov oziroma mejašev v novem upravnem sporu zoper odločbo tožene stranke, s katero je zavrnila njihovo pritožbo zoper novo lokacijsko dovoljenje.