obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - razlogi za opustitev obveznega cepljenja - strokovno mnenje komisije - obrazložitev odločbe
Ob opisanem dejanskem stanju v zvezi z zdravstvenim stanjem mld. A. A. in zakonsko določenimi razlogi za opustitev cepljenja (drugi odstavek 22.a člena ZNB) se sodišče ne strinja s tožbenim očitkom, da mnenje strokovne komisije ne bi bilo obrazloženo. Tožnika namreč obstoja prvih dveh razlogov nista niti zatrjevala, glede tretjega razloga pa je komisija v strokovnem mnenju pojasnila, da alergične in druge bolezni v družini in sorodstvu, okužbe dihal in alergične bolezni pri mld. A. A. niso razlog za opustitev cepljenja. In če je temu tako (torej, da zdravstvena stanja, ki jih v predlogu opisujeta tožnika in izhajajo tudi iz zdravstvenega kartona mld A. A., niso razlog za opustitev cepljenja, kar je strokovna ocena, v katero se sodišče ne spušča), je pa s tem strokovna komisija tudi pojasnila, zakaj se ni odločila za izvedbo dodatnih zdravstvenih pregledov v smislu določbe prvega odstavka 22.c člena ZNB.
korupcija - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - pravica do svobodne izbire odvetnika - župan - odvetniške storitve
To, katerega odvetnika si pooblastitelj izbere, je stvar svobodne odločitve posameznika, ki temelji na medsebojnem zaupanju in je pomemben vidik pravice do obrambe v katerem koli postopku, katerega predmet je ugotavljanje kršitev dolženega ravnanja, ni pa ta pravica absolutna. Iz obrazložitve izpodbijanega akta je mogoče razbrati (ustavno) dopusten cilj posega v tožnikovo pravico, da pooblasti kateregakoli odvetnika po svoji presoji, to je primarno zasledovanje varstva javnega interesa pred zasebnim, zato upoštevaje sodno prakso v tem primeru ni bilo nesorazmerno poseženo v tožnikovo pravico do svobodne izbire odvetnika.
evidentiranje meje - mejna obravnava - vročanje - nepravilna odločitev
Tožnik je imel možnost tudi po 15. 3. 2016 pokazati svojo mejo, kar je namen mejne obravnave na terenu oziroma pred sodiščem izkazati, da je prava meja drugačna od pokazane. Sodišče torej meni, da pritožba z dne 14. 3. 2016 ni bila ovira za izdajo izpodbijane odločbe. Neudeležba tožnika na mejni obravnavi dne 15. 3. 2016 pa tudi ne razlog za zavrnitev elaborata ureditve meje po četrtem odstavku 35. člena ZEN.
Sodišče pojasnjuje, da četudi je tožnik trenutno v priporu in brez dohodkov, to samo po sebi ne pomeni, da s tem izpolnjuje finančni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ta pogoj je izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZOPDA člen 1, 6, 10, 10-8.
azbest - izpostavljenost azbestu - sporazum o odškodnini - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist - zavrženje tožbe
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da gre pri postopkih, vodenih po ZOPDA, zgolj za ureditev sporazumnega dogovarjanja o pavšalni odškodnini izven pravdnega postopka. Iz prakse Vrhovnega sodišča izhaja tudi stališče, da ZOPDA predstavlja specialen zakon, ki ga je mogoče uporabljati samo v primeru sporazumnega dogovarjanja o pavšalni odškodnini izven pravdnega postopka (glej na primer odločbe II Ips 212/2008, II Ips 825/2007, II Ips 822/2008, II Ips 532/2006, II Ips 297/2007 in VIII DoR 98/2011). Ni pa nobenih ovir, da upravičenec, ki sporazuma o izplačilu odškodnine po ZOPDA ne doseže, ne vloži samostojne tožbe v pravdnem postopku po določilih Obligacijskega zakonika (OZ). Izpodbijana odločba tudi v morebitnem civilnem postopku zato ne bi mogla vplivati niti na ugotavljanje odškodninske odgovornosti tožeče stranke niti na ugotavljanje višine nastale škode.
ZUP člen 251, 251/1, 279, 279/1, 279/1-4. ZG člen 21, 21/4.
gozd - krčitev gozda - dovoljenje za krčitev gozda - agrarna skupnost - stranka v postopku - ničnost odločbe
Pridobitev dovoljenja Zavoda za gozdove za krčitev gozda v kmetijske namene po četrtem odstavku 21. člena ZG lahko zahteva (samo) lastnik zadevnih nepremičnin.
ZNB člen 39 39/1. ZZUOOP člen 16, 16/1, 16/1-3. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) člen 5.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - COVID-19 - specializacija - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnica je na dan inšpekcijskega nadzora nesporno prodajala zgolj otroško obutev, dostop do ponudbe za odrasle pa je bil onemogočen. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji ni izrecno določal, da bi morala prodajalna, ki bi spadala pod izjeme od splošne prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev, še pred uveljavitvijo Odloka prodajati zgolj otroški program oz. v obravnavanem primeru zgolj otroško obutev. V skladu z načelom legalitete je tako ključno stanje v času veljavnosti Odloka, ne pa siceršnje stanje.
Razlaga tožene stranke, da je „specializirana prodajalna z otroško opremo“ le tista trgovina, v kateri vsaj 50% blaga predstavlja otroška oprema (tudi tista, ki ni nujno potrebna za vrnitev otrok v šole), je v očitnem nasprotju z namenom določbe tretje alineje 5. člena Odloka, tj. v čim lažjem zagotavljanju nujno potrebne otroške opreme za vrnitev otrok v vrtce in šole ob hkratnem čim manjšem tveganju za širitev epidemije.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - specialni predpis - trg finančnih instrumentov
V razmerju do ZDIJZ je ZTFI specialnejši predpis, ki v konkretnem primeru onemogoča uporabo določb ZDIJZ pri dostopu do zahtevanih informacij iz spisov prekrškovnega postopka po določbah Zakona o prekrških.
pravice oseb, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - upravičena odsotnost - izguba zaposlitve
Določbe prve alineje tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD ni mogoče razlagati in uporabiti tako, da mora stranka dokazati, da je neposredno in izključno zaradi izbrisa ter takoj po izbrisu zapustila Slovenijo. /.../ Zato z vidika dokaznega bremena velja, da mora stranka za uspeh v postopku dovolj prepričljivo izkazati, da so jo posledice izbrisa oziroma splet okoliščin povezanih z izbrisom prisilile, da je zapustila Slovenijo v tem smislu, da je bil izbris odločilni razlog za njen odhod.
Tožena stranka ni upoštevala pravilne interpretacije prve alineje tretjega odstavka 1č. člena ZUSDDD, saj je naredila selektivno dokazno oceno s tem, da je upoštevala - na načelni ravni - zgolj pravno ureditev tedaj veljavnega Zakona o osnovni šoli glede dostopa do osnovnošolskega izobraževanja za tujce z urejenim statusom. Tožena stranka bi morala upoštevati izpovedbo tožnikovega očeta, da so jim v šoli, na katero je bil vpisan tožnik, in na kateri je bila zaposlena tožnikova mama, ravnatelj in drugi zaposleni dejali, da tožnik kot tujec ne more več nadaljevati šolanja. Po presoji sodišča je povsem življenjsko, da so se tožnikovi starši glede informacij o pravicah njunih otrok do šolanja v Sloveniji zanesli na informacije ravnatelja in učiteljev in glede tega niso pridobivali pravnih mnenj o takrat veljavni zakonodaji oziroma niso sprožali pravnih sporov. Dokazna ocena pravno relevantnih okoliščin glede na to, da je do izbrisa nesporno prišlo, bi morala biti celostna, življenjska in realna, ne pa formalistična in selektivna, in tega napotka oziroma pravne interpretacije določila prve alineje tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD se tožena stranka ni držala.
ZNB člen 39, 39/1, 39/1-4. ZZUOOP člen 16, 16/3. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) člen 1, 5. ZUS-1 člen 64a.
Razlaga, da je „specializirana prodajalna z otroško opremo“ le tista trgovina, v kateri vsaj 50% blaga predstavlja otroška oprema (tudi tista, ki ni nujno potrebna za vrnitev otrok v šole), je v očitnem nasprotju z namenom določbe tretje alineje 5. člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, tj. v čim lažjem zagotavljanju nujno potrebne otroške opreme za vrnitev otrok v vrtce in šole ob hkratnem čim manjšem tveganju za širitev epidemije.
ZCes-1 člen 97, 97/1, 97/2, 97/3, 97/4, 97/5. Odlok o občinskih cestah v Mestni občini Ljubljana (2013) člen 12, 12/2.
ukrep občinskega inšpektorja - objekt za obveščanje in oglaševanje - varovalni pas občinske ceste - soglasje za poseg v varovalni pas - veljavnost soglasja
Sodišče kot neutemeljene zavrača trditve tožnice, da v izpodbijani odločbi ni navedeno, do kdaj soglasje datumsko velja, saj to iz soglasja izhaja. Zavrača pa tudi ugovor, da tožnica ni bila opozorjena na posledice, kaj se bo zgodilo po preteku enega leta, kar bi bilo zanjo opozorilo, da mora pridobiti novo soglasje, saj predpisi toženki ne nalagajo, da skrbi za pravice drugih.
Obvestilo vročevalca organu o tem, da je bila vročitev opravljena na podlagi fikcije iz tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP, pa skladno z novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča ni javna listina, saj ZUP ne določa niti, da se táko obvestilo izda, niti ne določa pristojnosti organa ali vročevalca, da v njej potrdi določena dejstva, kar bi imelo za posledico njeno pravno naravo javne listine.
ZVOP-1 člen 9, 9/4, 32, 32/2, 32/3, 32/4. ZInfP člen 3, 3/3.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - izbris - napačen pravni pouk - pristojnost
Tožena stranka glede na vsebino tožnikove zahteve ni ravnala pravilno, ko je njegovo pritožbo odstopila v obravnavo organu, ki glede na jasna določila ZVOP-1 ni pristojen organ za odločanje na drugi stopnji. Napačen pravni pouk o pravici do pritožbe in napačno postopanje organa prve stopnje pa ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - načelo zakonitosti
ZŠpo-1 v prehodnih določbah ne določa, da se predlogi za napredovanja, vloženi na podlagi ZSpo rešijo na podlagi določb ZSpo, upravni organi pa so v skladu z načelom zakonitosti dolžni upoštevati predpis, veljaven v času odločanja, in ne predpis, veljaven v času vložitve vloge.
„Pretežnostnega merila“, po katerem naj bi imel večji interes in s tem pravico do nakupa tisti kmet, ki ima v lasti večjo površino mejnih parcel namreč zakon ne določa. Nasprotno, po zakonskih določbah površina zemljišča, s katero sprejemnik ponudbe, ki je kmet, meji na zemljišče, ki je na prodaj, ni pravno relevantna.
Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) člen 5. ZNB člen 39, 39/1.
ukrep tržnega inšpektorja - odlok - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - prepoved prodaje - ugotovitvena tožba
Ker specializirana trgovina z otroškim programom kot dejavnost po SKD (2008) ne obstaja, nobena trgovina ne more biti registrirana kot specializirana trgovina z otroškim programom.
Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) ni izrecno določal, da bi morala prodajalna, ki bi spadala pod izjeme od splošne prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev, še pred uveljavitvijo Odloka prodajati zgolj otroški program oz. v obravnavanem primeru zgolj otroško obutev. V skladu z načelom legalitete je tako ključno stanje na čas veljavnosti Odloka.
Zgolj dejstvo, da je morala tožnica omejiti svoj nabor izdelkov, ki jih je podajala v določenem obdobju, po presoji sodišča ne kaže na to, da ne gre za specializirano trgovino z otroškim programom. Ključno je, da je tožnica na dan nadzora, torej v času veljavnosti Odloka, prodajala zgolj otroške artikle (ostalo blago, ki se je sicer nahajalo v prodajalni, ni bilo predmet prodaje) in je torej svoje poslovanje v celoti prilagodila zahtevam iz Odloka. Da bi bilo v prodajalnah prepovedano že zgolj imeti (brez da bi bili na voljo za prodajo) katerekoli artikle, ki ne sodijo v „otroški program“, iz Odloka ne izhaja.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - kdaj je storitev opravljena
„Zadeva“ v smislu določb ZBPP pomeni opredelitev sodnega postopka, za katerega se dodeli Bpp.
Če je brezplačna pravna pomoč dodeljena za določen sodni postopek na prvi stopnji, je zadnja storitev opravljena, ko stranka prejme sodbo sodišča prve stopnje, torej ko je v obravnavanem primeru tožnik kot pooblaščenec upravičenca prejel sodbo sodišča prve stopnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejel več dohodkov, skupno je prejel 2.844,83 EUR, kar je v povprečju 948,28 EUR na mesec, to pa presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 843,78 EUR, zaradi česar ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Tožnik v tožbi navaja, da ne more prosto razpolagati s svojimi dohodki, saj zanj plačujejo sorodniki življenjske stroške. Ne glede na to, da tožnik v upravnem postopku teh navedb ni uveljavljal, čeprav mu je dala tožena stranka možnost do izjasnitve pred izdajo odločbe, pa tudi te navedbe ne bi mogle vplivati na drugačno odločitev tožene stranke, saj se življenjski stroški ne upoštevajo kot odhodek in nimajo vpliva na ugotovljen finančni položaj prosilca v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči.
ZIUPGT člen 19, 19/10. ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-1.
COVID-19 - pravica do izplačila - nadomestilo plače - postopek s pritožbo - zavrženje pritožbe - upravna zadeva
Z zahtevkom, ki je vložen na podlagi desetega odstavka 19. člena ZIUPGT, se začne (nov) upravni postopek. Zato bi zavod moral o zahtevku, če je ugotovil, da delno ali v celoti ni utemeljen, odločiti z odločbo, ki bi vsebovala vse sestavine odločbe. Odločitev Zavoda, ki jo tožnica s pritožbo izpodbija, je Zavod sprejel v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katero je odločil o pravici tožnice, saj je z njo zavrnil tožničin zahtevek za povračilo izplačanega nadomestila.
upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje - zavrženje tožbe - stvarna pristojnost
V obravnavani zadevi tožnica izpodbija sklep, ki je glede na vsebino sprejete odločitve (odstop prošnje za BPP Upravnemu sodišču Republike Slovenije) procesne narave. Ne gre za presojo materialnopravno določene pravice, obveznosti ali pravne koristi, temveč le za procesno odločitev, ki se nanaša na izvedbo (upravnega) postopka. Edini pravni učinek tega sklepa je, da tožničine prošnje za BPP ni obravnavalo Okrožno sodišče v Kranju, temveč Upravno sodišče Republike Slovenije. To pomeni, da izpodbijani sklep ne izpolnjuje materialnega pogoja za upravni akt, zato tožba zoper njega ni dopustna.