ZZUOOP člen 16, 16/1, 16/1-3. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) člen 5, 5-3. ZNB člen 39, 39/1, 39/1-4. URS člen 125.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved prodaje blaga - COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - odločitev ustavnega sodišča - exceptio illegalis
Ob upoštevanju obvezne narave odločbe Ustavnega sodišča je mogoče ugotoviti, da je tudi Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji iz enakih razlogov, kot izhajajo iz odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-155/20-24 z dne 7. 10. 2021, v neskladju z 49. členom in prvim odstavkom 74. člena Ustave, zato ne more biti podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa iz tretje alineje 16. člena ZZUOOP. Sodišče mora zato navedeno odločbo Ustavnega sodišča upoštevati tako, da z uporabo instituta exceptio illegalis odkloni uporabo Odloka v konkretni zadevi, kar posledično pomeni, da mora spregledati veljavnost 1. in 5. člena Odloka, ki določata materialnopravno podlago za izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - varovalni pas ceste - soglasje - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Organ pogodbe, sklenjene z A., d.d., tožniku skupaj z zapisnikom ni posredoval niti njene vsebine (vsaj v relevantnem delu) ni povzel v izpodbijani odločbi. Tožnik zato po presoji sodišča utemeljeno ugovarja, da je bilo v postopku kršeno načelo zaslišanja stranke (prvi odstavek 9. člena ZUP), saj je okoliščina, ki naj bi izhajala iz navedene pogodbe, bistvena za določitev inšpekcijskega zavezanca. S tem je organ kršil obveznost seznanitve inšpekcijskega zavezanca z vsemi relevantnimi dejstvi, na katere je oprta naložitev odstranitve objekta za oglaševanje, mednje pa šteje okoliščina, kdo in na kakšni podlagi šteje za inšpekcijskega zavezanca.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost - zapor - interes pravičnosti - pravica do poštenega sojenja
3. točka prvega odstavka 10. člena ZBPP ne določa, da bi morala mednarodna pogodba, na podlagi katere bi lahko bili tudi drugi tujci upravičeni do BPP, obvezovati obe državi, torej v konkretnem primeru Republiko Slovenijo in Libijo, ampak je treba ugotoviti tudi, ali obstaja mednarodna pogodba, ki zavezuje (le) Republiko Slovenijo, in ki ureja vprašanje brezplačne pravne pomoči tujcev. Tožeča stranka zato pravilno opozarja na določbo 6. člena EKČP, ki je mednarodna pogodb, ki zavezuje (tudi) Republiko Slovenijo je v obravnavanem primeru neposredno uporabljiva.
GZ člen 42, 42/1, 42/2, 43, 43/1. ZUP člen 114, 114/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - soglasje mejaša - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - stroški upravnega postopka
Iz poziva na dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja izhaja le zahteva za predložitev soglasja, ne pa obrazložitev dejanskega stanja zadeve, ki sporno predložitev soglasja zahteva. Organ je glede na navedeno kršil pravila postopka - obveznost obrazložitve, zakaj terja dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, kar vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
Organ je odločil, da je investitor dolžan plačati stroške pravnega zastopanja svojega pooblaščenca, za kar pa ni podlage v prvem odstavku 114. člena ZUP.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova odmere dohodnine - dohodki iz tujine - drug dohodek - sodelovanje v postopku
Tožniku je bil pred izdajo izpodbijane odmerne odločbe vročen sklep o začetku obnove postopka z navedbo podlag za obnovo in s priloženim zapisnikom DIN, ki je predstavljal podlago za uvedbo postopka obnove, ter da izrecno povabljen, da se udeležuje postopka. Tožnik je nato sicer izjavil, da želi sodelovati v postopku, vendar tega ni uresničil, saj do izdaje izpodbijane odločbe ni več ne izjavil ne predložil ničesar. Kar vse pomeni, da je tožnik možnost sodelovanja v obnovljenem postopku in možnost izjave v postopku pred izdajo odločbe imel in da zato ne more očitati davčnemu organu, da mu tega ni omogočil in da je s tem prekršil pravila postopka.
V postopku davčne izvršbe zavezanec za davek ne more vplivati na vrstni red poplačila davka. Navedeno pravilo tako pomeni, da znotraj posamezne vrste davka zavezanec ne more sam določati vrstnega reda plačil in torej ne more doseči prednostne poravnave pozneje dospele obveznosti te vrste davka.
URS člen 49, 74, 74/1. ZZUOOP člen 16. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2020) člen 1, 5.
Mogoče je ugotoviti, da je tudi Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji v neskladju z 49. členom in prvim odstavkom 74. člena URS, zato ne more biti podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa iz tretje alineje 16. člena ZZUOOP. Sodišče mora zato navedeno odločbo Ustavnega sodišča upoštevati tako, da z uporabo instituta exceptio illegalis odkloni uporabo Odloka v konkretni zadevi, kar posledično pomeni, da mora spregledati veljavnost 1. in 5. člena Odloka, ki določata materialnopravno podlago za izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa.
ZZUOOP člen 16, 16/1, 16/1-3. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) člen 5, 5-3. ZNB člen 39, 39/1, 39/1-4. URS člen 125.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved prodaje blaga - COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - odločitev ustavnega sodišča - exceptio illegalis
Ob upoštevanju obvezne narave odločbe Ustavnega sodišča je mogoče ugotoviti, da je tudi Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji iz enakih razlogov, kot izhajajo iz odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-155/20-24 z dne 7. 10. 2021, v neskladju z 49. členom in prvim odstavkom 74. člena Ustave, zato ne more biti podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa iz tretje alineje 16. člena ZZUOOP. Sodišče mora zato navedeno odločbo Ustavnega sodišča upoštevati tako, da z uporabo instituta exceptio illegalis odkloni uporabo Odloka v konkretni zadevi, kar posledično pomeni, da mora spregledati veljavnost 1. in 5. člena Odloka, ki določata materialnopravno podlago za izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 29, 29/3.
dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčni dolg - odpis davčnega dolga - dohodki - dohodkovni kriterij - dokazno breme
Plačilo davkov je splošna obveznost vseh davčnih zavezancev. Odpis, delni odpis in odlog plačila davka pa je izjema, za katero morajo biti izpolnjeni predpisani pogoji. Namen te določbe je zaščita davčnih zavezancev, ki ne razpolagajo s sredstvi in bi lahko bilo zaradi plačila davčnega dolga ogroženo njihovo preživetje. Glede na vir tožnikovega dolga (dohodnina od dobička iz kapitala od prodaje nepremičnin) in glede na višino kupnine za predmetni nepremičnini, s katero je tožnik razpolagal po izvedeni prodaji predmetnih nepremičnin in iz katere bi moral poplačati predmetni davčni dolg, ne gre za osebo, katere preživljanje bi lahko bilo ogroženo.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - odstop od naročniške pogodbe - sprememba pogojev poslovanja - pogodbena kazen - prekinitev pogodbe - strošek zaradi prekinitve pogodbe
Ugodnosti, ki jih je naročnik prejel zaradi dogovorjenega minimalnega trajanja naročniškega razmerja (v obliki znižane mesečne naročnine), je treba v primeru predčasne prekinitve takšnega razmerja šteti med stroške prekinitve, ki jih nosi operater.
ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 113. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-18.
COVID-19 - interventni ukrepi - povračilo stroškov - osnovni kapital - pravo EU - enakost pred zakonom - zmanjšanje osnovnega kapitala - pravna praznina - pravna domneva - državna pomoč
Sodišče se glede navedenega strinja s stališči prvostopenjskega in pritožbenega organa, da določila Začasnega okvirja za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu Covid-19 niso zavezujoča za države članice EU, saj so z Začasnim okvirjem oziroma sporočilom določene le vrste in obsegi pomoči, ki jih posamezna država članica EU lahko uporabi.
davek od dohodka iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - povezane osebe - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel) - davčna ugodnost - zloraba predpisov - davčna optimizacija - subjektivni element - objektivni element
Glede na predhodno navedeno je za ugotovitev nedovoljenega davčnega izogibanja bistveno, da je bil pravni posel ali več pravnih poslov sklenjen z izključnim ali bistvenim namenom, da se prepreči doseganje cilja davčnega predpisa (umeten konstrukt brez ekonomskih razlogov), kar mora temeljiti na objektivnih in subjektivnih okoliščinah, ugotovljenih v konkretni zadevi, česar pa sodišče v konkretnem primeru ne more preizkusiti.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje - nenapovedani dohodki - vezanost upravnega organa na sodbo Upravnega sodišča
Kljub temu, da je sodišče v prejšnjem postopku izpodbijano odločbo odpravilo v celoti, to ne pomeni, da davčni organ ni bil vezan na razloge iz obrazložitve te sodbe v zvezi s položenim zneskom gotovine. Davčni organ je v ponovljenem postopku vezan ne le na pravno mnenje sodišča, ampak tudi na s sodbo ugotovljena dejstva oziroma dejansko stanje.
Pri izplačilih občine A. je davčni organ pravilno odločil, da ne gre za sredstva, do katerih bi bila tožnica upravičena na podlagi povračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. V postopku je bilo ugotovljeno, da so upravičenci praviloma dobili eno nakazilo v višini 2.038,25 EUR za en telefonski priključek, razen nekaj oseb, ki so bile povezane z občino A. Med njimi je tudi tožnica, ki je prejela več nakazil zgoraj navedenega zneska, nekatera med njimi na TRR svojih družinskih članov. Pri tem so bili v nekaterih primerih kot prejemniki navedene druge fizične osebe, s čimer je občina po mnenju davčnega organa želela prikriti dejanskega prejemnika sredstev. Tožnica višji znesek utemeljuje s plačilom lastnega vložka dela in materiala, čemur pa sodišče ne sledi. Ne tožnica ne priča namreč nista pojasnili višjih izplačil ravno in zgolj osebam, ki so sodelovale pri odločanju o izplačilih navedenih sredstev. Nasprotno iz izpodbijane odločbe izhaja, da so ostali upravičenci prejeli le eno nakazilo, ne glede na to, ali so uveljavljali še kakšna dodatna dela oziroma stroške v zvezi z vlaganji.
identifikacija vozila - potrdilo o skladnosti - registracija vozila - stvarna pristojnost - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Motorno vozilo je bilo uvoženo iz tretje države nečlanice EU, zaradi česar bi moral biti za vozilo voden postopek posamične odobritve vozila po 16. členu ZMV-1, za izvedbo katerega je po samem zakonu pristojna Agencija Republike Slovenije za varnost prometa, in ne postopek identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila, ki ga je družba vodila na podlagi prejete vloge. Za pravilnost zaključka, da je bilo predmetno „potrdilo o skladnosti za posamično odobreno vozilo“ izdano po strokovni organizaciji kot stvarno nepristojnem organu, je namreč ključna ugotovitev, na podlagi kakšnih zahtev tožnika in v vsebinsko kakšnem postopku je bilo potrdilo izdano.
Napačna ugotovitev dejanskega stanja po prvem odstavku 274. člena ZUP ne more biti razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici.
mednarodna zaščita - zahtevek za ponovno uvedbo postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožnik svoj zahtevek utemeljuje z enakimi razlogi, ki so po njegovih lastnih navedbah obstajala že v času prvotnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, njegove izjave ob vložitvi Zahtevka za uvedbo ponovnega postopka pa se nanašajo na nadaljnje dogodke, o katerih je govoril že v Prošnji z dne 26. 11. 2021 in je zato v Zahtevku za uvedbo ponovnega postopka po vsebini uveljavljal enake razloge, kot jih je navajal že v prvotnem postopku za priznanje mednarodne zaščite.
inšpekcijski postopek - delo na črno - prepoved opravljanja dela - poslovodna oseba - direktor družbe - pogodba o zaposlitvi - pogodba civilnega prava - elementi delovnega razmerja
Direktor je za drugega tožnika opravljal dela in opravila v okviru dejavnosti drugega tožnika, ta pa je dejavnost trgovine z rabljenimi poškodovanimi vozili, delo varjena piva in da je uporabljal tovorno vozilo v lasti drugega tožnika, ki pa je zanj plačeval račune, namenjene njegovi privatni rabi. Z izpodbijano odločbo se ugotavlja, da je drugi tožnik s tem, ko je A. A. omogočil delo brez pravne podlage in brez prijave v obvezna socialna zavarovanja, kršil prvo alinejo prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1.
Tožnica ni več lastnica nepremičnin, na katerih je merilno mesto, ki ga je treba v skladu z izrekom izpodbijanega sklepa priklopiti na distribucijsko omrežje, in z njimi ne razpolaga. Zaradi ugotovljenega tožnica v zvezi z izpodbijanim sklepom ne more uveljavljati kakšnih svojih pravic ali pravnih koristi, izpodbijani akt pa zanjo očitno nima nobenih posledic, pri čemer pri obravnavi te zadeve ne gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja.
ZDDPO-2 člen 74, 74/1, 74/1-7. ZDoh-2 člen 90, 90/1, 90/4.
davek od dohodkov pravnih oseb - izbrisana družba - izbris brez likvidacije - davčni inšpekcijski nadzor - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - posojilo - odpust dolga - prikrito izplačilo dobička - povezane osebe - dividendam podobni dohodki
Družba A. se je z izbrisom odpovedala zahtevi za izpolnitev obveznosti oziroma je dolg odpustila.Odpust dolga se po 7. točki prvega odstavka 74. člena ZDDPO-2 šteje za prikrito izplačilo dobička. Prikrito izplačilo dobička, določeno v ZDDPO-2, pa se, kadar je izplačano fizičnim osebam, v skladu s 1. točko četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2 obravnava kot dividende, ki po 2. točki prvega odstavka 80. člena ZDoh-2 predstavljajo dohodek iz kapitala, od katerega je v skladu s 5. točko 18. člena in drugim odstavkom 1. člena ZDoh-2 treba plačati dohodnino. To pa ima za posledico, da je bil tožniku dejansko izplačan dohodek, od katerega bi morala družba kot plačnica davka obračunati davčni odtegljaj, in kar se sedaj utemeljeno nalaga tožniku kot (po ZGD-1) odgovornemu za obveznosti družbe, z izpodbijano odločbo.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4. ZUP člen 49. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/3, 8/3-e.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - odvzem prostosti - javna varnost - javni red - nevarnost za javni red, varnost in obrambo države - duševna motnja - procesna sposobnost stranke
Presoja toženke, da je ob ugotovljeni procesni sposobnosti tožnika in po ugotovitvi, da so bile tožnikove kršitve tako hude in številne, da je treba za zaščito osebne, premoženjske varnosti ter javnega reda pred nevarnostjo, ki jo lahko povzroča ravnanje tožnika, tožniku izreči ukrep omejitve gibanja na Center za tujce, tudi po presoji sodišča pravilna.
Ravnanjem tožnik v tožbi ne ugovarja in ne trdi, da ni ravnal tako, kot se mu očita, ampak jih „opravičuje“, kot že navedeno s svojo boleznijo, s čimer pa se ne more ekskulpirati. Subjektivni odnos tožnika do dogodkov (da se ni zavedal) in razlog za te dogodke (morebitna tožnikova bolezen) namreč ne spremenita dejstva, da je tožnik s kršitvami hišnega reda in javnega reda ter miru, ogrožal varnost oseb in premoženja v smislu določbe četrte alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - umik zahteve - stroški upravnega postopka - načelo uspeha
Na podlagi prvega odstavka 114. člena ZUP bi morala toženka, preden je samovoljno štela, da je tožnica umaknila predlog za rešitev spora, ugotoviti, ali se je postopek, ki ga je tožnica pred toženko začela, res končal v njeno škodo. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je operater izpolnil zahtevek tožnice tekom postopka pred toženko, torej toženka ni mogla šteti, da se je postopek končal v tožničino škodo, saj je kot posledico postopka dobila to, kar je zahtevala