mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - nepomembna ali zanemarljiva dejstva - varna izvorna država
Tožnik kljub temu, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
Ni sporno, da je toženka tožnika seznanila s tem, da je država, iz katere prihaja, varna izvorna država. S tem pa mu je bilo po presoji sodišča omogočeno, da izkaže tehtne razloge, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da ta država ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin v smislu izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito, zanj ne bi bila varna izvorna država. Te svoje procesne dolžnosti tožnik ni izpolnil.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 2, 2/1. ZSKZ člen 2, 2/1, 2/5, 4. ZKZ člen 27, 27/6.
kmetijska zemljišča - zakup kmetijskih zemljišč - izbira zakupnika kmetijskih zemljišč - obvestilo o izbiri - tožba v upravnem sporu - dovoljenost tožbe - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - akt poslovanja upravljavca stvarnega premoženja - upravljanje nepremičnega premoženja države - acta iure gestionis - zavrženje tožbe
Obvestilo o izboru zakupnika ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, ker gre pri izbiri zakupnika za akt poslovanja. Po ustaljeni sodni praksi pa aktov poslovanja ni mogoče šteti za upravne odločbe (prim. odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 194/2021), saj se z njimi ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi oseb na področju upravnega prava, temveč so ti akti izdani v postopkih upravljanja z javnim premoženjem, ki ne pomenijo oblastnega ravnanja (ex iure imperii), temveč ravnanja toženke kot vsakega drugega lastnika (ex iure gestionis).
dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - samska oseba - nujna brezplačna pravna pomoč - dopolnitev vloge
Ker tožnik prošnje za BPP ni dopolnil v skladu s pozivom tožene stranke z dne 29. 8. 2022, je ni bilo mogoče obravnavati kot prošnjo za dodelitev nujne BPP v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZBPP.
Legalizacija objekta oziroma pridobitev gradbenega dovoljenja za obravnavani objekt ni vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti zadeve, tj. ali so v zadevi podani pogoji za izrek ukrepa gradbenega inšpektorja. Bistveno je bilo namreč vprašanje, ali je objekt v času izdaje izpodbijane odločbe brez ustreznega gradbenega dovoljenja, kar je bil in je še. Če bo tožnik gradbeno dovoljenje pridobil, bo lahko pri pristojnem inšpekcijskem organu sprožil ustrezne postopke za zaključek inšpekcijskega postopka. Že na prvi pogled pa tudi ne gre za primer(e) iz 148. člena ZUP, kjer bi bila prekinitev postopka obvezna.
davek na dodano vrednost (DDV) - vračilo DDV - prevozna pogodba - dejanska oprava storitev - oprostitev plačila DDV
Iz pogodbe o skupnem podvzemu dovolj jasno sledi, da tožeča stranka da prevozniku kartico za brezgotovinsko nabavo goriva in plačilo cestnin na razpolago, kar pomeni, da mu s tem omogoči zgolj enostavnejši način plačevanja, in ne, da bo sama prevzela nabavo goriv in plačevanje cestnin ter sama nosila omenjene stroške. Iz pogodbe tudi sicer ne sledi, da bi prevoznik kupoval gorivo in plačeval cestnino v imenu tožeče stranke, kot se zatrjuje v tožbi. To pa pomeni, da omenjena nabava, ki je bila s strani prevoznika tudi dejansko (in nesporno) opravljena, pomeni strošek prevoznika in da torej ne gre za nabavo, ki bi jo prevoznik opravil v imenu tožeče stranke.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zahteva za varstvo zakonitosti - kazenski postopek - ocena verjetnosti izgleda za uspeh
Tožnik je pri uveljavljanju kršitev kazenskega zakona prerekal pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja, kar glede na drugi odstavek 420. člena ZKP ni dopusten razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. V preostalem delu; t.j. glede zatrjevanih kršitev določb kazenskega postopka in kršitev njegovih ustavno varovanih pravic, pa tožnik svojih trditev, kljub pozivu na dopolnitev, ni konkretiziral, zaradi česar jih v okviru presoje prošnje za dodelitev BPP tožena stranka ni mogla preveriti. Tožnik tudi po dopolnitvi prošnje ni izkazal, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima v zadevi verjetne izglede za uspeh.
denacionalizacija - vrednotenje stavbnega zemljišča - stanje zemljišča po času odvzema iz posesti - vrednost podržavljenega premoženja - odškodnina - višina odškodnine - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba
Glede na določbe ZDen je bistveno stanje premoženja v času podržavljenja. Vrednost podržavljenega premoženja se namreč določi po tem stanju premoženja ter ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti (prvi odstavek 44. člena ZDen).
Škoda, ki jo tožniki zatrjujejo v predmetni zahtevi za izdajo začasne odredbe, predstavlja težko popravljive škode v smislu zakonske zahteve. Zaradi odločitve tožene stranke, da se obveznega cepljenja otroka ne opusti, lahko pride do poslabšanja zdravstvenega stanja ali celo do smrti, kar nedvomno predstavlja težko popravljivo škodo v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1.
ZIUZEOP člen 74. Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije COVID-19 (2020) člen 4, 6. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-4, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 27, 27/3.
COVID-19 - kmetijstvo - vino - pogoji za priznanje pravice - odločba - obrazložitev odločbe - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - exceptio illegalis
Podzakonski predpis lahko zajame le tisto, kar izhaja iz zakonske norme. Določanje pogojev s strani izvršilne veje oblasti, ki spreminja ali samostojno ureja zakonsko materijo oziroma ki nima podlage v zakonu, je neustavno.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetniku - povračilo stroškov in izplačilo nagrade odvetniku - tožba v upravnem sporu - pravni interes za vložitev tožbe
Z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o tem, da mora te stroške plačati tožnica. Prosilec do brezplačne pravne pomoči je dolžan povrniti stroške izvedbe brezplačne pravne pomoči (izključno) v primerih iz 43., 47., 48. in 49. člena ZBPP1, zato je sodišče tožnici sicer priznalo pravni interes za vložitev predmetne tožbe, vendar ugotavlja, da je ta neutemeljena.
brezplačna pravna pomoč - namen brezplačne pravne pomoči
Upravičenka do brezplačne pravne pomoči kot upnica v izvršilnem postopku ni zgolj pasivna udeleženka, ki reagira zgolj na pozive sodišča, ampak lahko v postopku samoiniciativno navaja svoja stališča glede konkretne zadeve in predlaga opravo procesnih dejanj. Za to pa potrebuje ustrezno pravno pomoč, ki je osebam, ki zaradi svojega socialnega položaja tega ne zmorejo, zagotovljena v okviru instituta brezplačne pravne pomoči.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - osnova za odmero nadomestila - zazidano stavbno zemljišče - stanovanjska površina - neto tlorisna površina
Pri odmeri nadomestila za uporabo atsavbnega zemljišča se upošteva čista tlorisna površina, to je neto tlorisna površina, od katere se odšteje le površina zunanjih delov objekta. V obravnavanem primeru so bile to površine odprtih teras, balkonov in lož stanovanj (njihove površine je organ pri odmeri pravilno odštel), ni pa imel organ podlage, da bi odštel tudi površine drugih zaprtih prostorov, med katere nedvomno sodijo tudi kleti kot zaprti deli stanovanj.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 55, 55/1, 55/1-1. ZDR člen 135. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje (2022) člen 2.
zagotovljena sredstva za preživljanje - izplačilo plače v gotovini - dovoljenje za stalno prebivanje
V obravnavani zadevi je sporno, ali so dokazila, s katerimi tujec dokazuje svojo plačo, nadomestilo plače, povračilo stroškov v zvezi z delom, bonitete in regres za letni dopust, in ki so našteta v prvem odstavku 2. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje, našteta taksativno in kumulativno ali zgolj primeroma ter posledično, ali lahko tožnik zadostna sredstva za preživljanje dokazuje s plačilnimi listami svojega očeta in pripadajočimi blagajniškimi izdatki. Po presoji sodišča so dokazila našteta primeroma. Sporni stavek namreč uporablja besedno zvezo „in drugimi dokazi, ki nedvoumno izkazujejo prejem dohodkov iz prejemkov iz tega odstavka“. Ti drugi dokazi v Pravilniku niso našteti niti definirani na način, da bi jih bilo mogoče izčrpno določiti, zato stališče, da so zahtevana dokazila v določbi našteta taksativno (izčrpno) in da morajo biti kumulativno izkazana, ni pravilno. Citirana besedna zveza je po presoji sodišča namenjena tudi situacijam, v katerih tujec sredstev ne more dokazati s plačilnimi listami in izpiski iz transakcijskega računa in pomeni, da lahko tujec na kakršenkoli način izkazuje, da je plačo tako ali drugače dejansko prejel.
ZZDej člen 18, 18/2. Pravilnik o pogojih in postopku za pridobitev naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek (2006) člen 8.
strokovna komisija - nasprotje interesov - pridobitev naziva - ocenjevanje - načelo nepristranskosti
ZZDej možnosti naknadne podaje negativnega predloga visokošolskega zavoda oziroma predloga, da se naziv klinika ne podeli, ne predvideva. Čeprav Pravilnik o pogojih in postopku za pridobitev naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek tega izrecno ne določa, ni dvoma, da je treba, glede na določbo prvega odstavka 18. člena ZZDej, pozitivni predlog visokošolskega zavoda za podelitev naziva priložiti že vlogi, s katero vlagatelj kandidira za pridobitev naziva.
Da se strankam, pa tudi sodišču v primeru sprožitve upravnega spora, omogoči preizkus, ali so bili v postopku pri oceni vloge upoštevani pogoji glede strokovne usposobljenosti predsednika in članov Komisije za strokovna napredovanja ter splošno sprejeta načela dolžnosti izogibanja nasprotja interesov, morajo biti podatki o identiteti ocenjevalcev iz podatkov spisa ter strokovnega mnenja jasno razvidni tako, da ni dvoma o tem, kdo je (oziroma kdo ni in zakaj ni) sodeloval pri izdelavi ocene.
Ker je ministrstvo neprepričljivo obrazložilo razloge za pritegnitev zunanjih ocenjevalcev vloge oziroma t.i. ožje izvedenske skupine v postopek, se tožeči stranki tudi iz tega razloga po presoji sodišča utemeljeno postavlja dvom v pravilnost in zakonitost postopanja ministrstva v postopku izdaje izpodbijane odločbe. Ta dvom se postavlja še toliko bolj, ker je po Pravilniku ocena vloge zaupana komisiji, zunanji ocenjevalci, na ugotovitve katerih je svojo dokončno oceno oprla Komisija, pa so bili po zatrjevanju tožeče stranke pri oceni vloge pristranski, saj naj bi bili vsi pri svojem strokovnem delu bolj ali manj povezani s konkurenčno kliniko.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek - dokončni upravni akt
Med strankama ni sporno, da je tožnica zaprosila za pravno pomoč za sestavo pritožbe zoper odločitev Centra za socialno delo Gorenjske. Odločitev tega centra je odločitev upravnega organa (prve stopnje) v upravnem postopku, pa tudi pritožbeni postopek zoper to odločbo je po določbah ZUP upravni in ne sodni postopek. Tožba v upravnem sporu, ki je sodni postopek, pa je mogoča šele zoper dokončne upravne akte (2. člen ZUS-1).
Občinski svet občine Gornja Radgona ni bil pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, saj je za odločitev pristojno Upravno sodišče RS.
ZIL-1 člen 6, 107. ZUS-1 člen 4, 33, 33/2. ZUP člen 43. Pravilnik o postopku z zahtevami v zvezi z mednarodno registracijo znamke (2006) člen 7, 8. Madridski aranžma o mednarodnem registriranju znamk člen 9.
mednarodna znamka - imetništvo znamke - spor o imetništvu znamke - kršitev pravil postopka
Sodišče je ugotovilo, da je postopek, v katerem je toženka uradu WIPO posredovala zahtevo za vpis spremembe (ne da bi o tem izdala odločbo) in na podlagi katere je bil izveden za tožnico sporen vpis v registru WIPO, tekel na zahtevo A. Tožnica v tem postopku ni imela lastnosti stranke, na zahevo katere se je uvedel postopek. Bi pa morala kot oseba, ki je bila v mednarodnem registru urada WIPO vpisana kot imetnik pravic, imeti položaj stranskega udeleženca po 43. členu ZUP. Sprememba vpisa imetnika znamke, po katerem kot imetnica znamke ni več vpisana tožnica temveč A., namreč pomeni spremembo tožničinega pravnega položaja. S tem je zato izkazana njena neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist.
Nobena od mednarodnih pogodb ne določa, da ima imetnik znamke v primeru „neupravičene“ zahteve nacionalnega urada, ki je bila uradu WIPO posredovana v nasprotju z nacionalnimi procesnimi pravili oziroma na podlagi take zahteve izvršenega vpisa prenosa pravice, zagotovljeno pravno varstvo neposredno pri uradu WIPO in niti ne določa postopka razveljavitve (preklica) tako opravljenega vpisa. Glede na to tudi v mednarodnih aktih ni podlage, po kateri bi Upravno sodišče na prvi stopnji odločanja odločilo o tem, koga naj urad WIPO (po zahtevi toženke) vpiše kot imetnika pravice.
Tožnica je ravnala v nasprotju z določbo drugega odstavka 5. člena ZDavPR, ker za namene pošiljanja podatkov o računu oznake fizične osebe, ki je izdala račune z uporabo elektronske naprave, za izdajo računov ni povezala z davčno številke te fizične osebe. Ne gre za odločbo o prekršku, kot to zmotno navaja tožnica, marveč za ugotovitveno upravno odločbo davčnega organa, s katero je ugotovil kršitev davčnih predpisov (ZDavPR).
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-14, 530, 530/a. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4, 47. ZUS-1 člen 40, 40/3. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 18, 18/1, 21, 21/1.
pravni interes - človekove pravice in temeljne svoboščine - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - izročitev tujca - izročitev obdolženca tuji državi - pogoji za izročitev - vezanost ministra na odločitev kazenskega sodišča - odločanje po prostem preudarku - svoboda gibanja - državljan EU - pravo EU - načelo lojalnega sodelovanja - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - načelo sorazmernosti
Izpodbijana odločba, ki je v veljavi, še vedno posega v pravni položaj tožnika, kajti v trenutku, ko bi se tožnik kot državljan EU, ki ima svobodo gibanja znotraj držav EU, nahajal na ozemlju Republike Slovenije, bi pravnomočnost izpodbijane odločbe bila podlaga za njeno izvršitev.
Po stališču Sodišča EU je vsaka določba nacionalnega pravnega reda ali vsaka zakonodajna, upravna ali sodna praksa, katere učinek bi bil zmanjšanje učinkovitosti prava Unije s tem, da bi se sodišču, pristojnemu za uporabo tega prava, odrekla možnost, da ob tej uporabi stori vse potrebno, da se ne uporabijo nacionalne zakonske določbe, ki morda ovirajo polni učinek predpisov Unije, ki imajo „neposredni učinek,“ kot je člen 47 Listine EU, ki ureja pravico do učinkovitega sodnega varstva, nezdružljiva z zahtevami same narave prava Unije. To na primer pomeni, da mora(ta) upravni organ ali nacionalno sodišče v skladu z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe EU po potrebi ravnati tako, da sporne nacionalne ureditve ali sodne prakse ne uporabi(ta).
Kadar oseba še ni izročena, odstranjena, vrnjena, deportirana, je treba upoštevati informacije o stanju v državi izvora, oziroma kamor naj bi bil tožnik izročen, pri čemer se mora upoštevati dejansko stanje v izvorni državi, oziroma v državi izročitve na dan odločanja o izročitvi.
Kar zadeva bivanjske razmere, s katerimi naj bi bil tožnik soočen v zaporu, se tožena stranka torej ne bi smela po eni strani sklicevati na to, da ne sme posegati v presojo kazenskih sodišč z vidika 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah, četudi stranka zatrjuje nova dejstva, po drugi strani pa, če je na nek način vendarle vzela v presojo nove okoliščine, se ne bi smela opreti samo na zagotovila državnega organa pravobranilstva iz ZDA, ampak bi morala uporabiti tudi poročila o stanju v konkretnem zaporu, kamor naj bi bil tožnik nastanjen, s strani mednarodnih organizacij, ki se sistematično ukvarjajo s spremljanjem tega področja v ZDA. Če teh poročil ni, potem pridejo v poštev tudi poročila drugih inštitucij ali prispevki posameznih komentatorjev, raziskovalcev, novinarjev, katerih analize oziroma poročila je treba ustrezno oceniti z vidika njihove dokazne vrednosti.
Ker Vrhovno sodišče v sklepu X Ips 40/2021 iz interpretacije Ustavnega sodišča izpeljuje razlago, da gre za „prosti preudarek“ ministra za pravosodje iz prvega odstavka v zvezi z tretjim odstavkom 530. člena ZKP v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku oziroma v smislu tretjega odstavka 40. člena ZUS-1, Upravno sodišče dodaja, da zaradi napačne uporabe določila 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah (njegove procesne dimenzije) v povezavi z določbo člena 18(1) PDEU, določbi tretjega in prvega odstavka 530. člena ZKP očitno nista bili uporabljeni na način, ki ustreza njunemu namenu, ko gre za spor, v okviru katerega gre za izvajanje prava EU.
upravni spor - dvostopenjsko odločanje - dokončen upravni akt - procesne predpostavke - pogoji za izdajo začasne odredbe
Izpodbijani sklep še ni postal dokončen, saj o pritožbo drugostopenjski organ še ni odločil. Ker je bila tožba vložena prezgodaj in je zato ni dopustno izpodbijati v urpavnem sporu, je sodišče tožbo zato na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Ker ni dopustna tožba in s tem upravni spor, tudi ni podlage za predlagano odložitev izvršitve izpodbijanega akta oziroma začasno ureditev stanja.