brezplačna pravna pomoč - instrukcijski rok - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče v upravnem sporu o tožbi meritorno odloča le, če tožnik izkazuje pravni interes, ki je procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu. Pravni interes je izkazan, če si z vložitvijo tožbe v upravnem sporu tožnik lahko izboljša svoj pravni položaj.
Tožnik ne zanika, da ne bi dobil obvestil o prispelih upravnih pošiljkah, ne zatrjuje pa niti okoliščin, zaradi katerih ne bi mogel dvigniti navedenih upravnih pošiljk. V sferi tožnika je namreč, kdaj (in če) bo upravno pošiljko na pošti dvignil. Kadar pa pošiljk stranka ne dvigne v 15 dnevnem roku na pošti, se šteje vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (četrti odstavek 87. člena ZUP). Ker je tožnik prepozno vložil pritožbi zoper sklepa z dne 13. 6. 2019, tožena stranka njegovih pritožb ni mogla vsebinsko obravnavati, skladno z drugim odstavkom 246. člena ZUP.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11. ZPP člen 213, 318. ZUP člen 130, 130/1.
nesklepčnost tožbe - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - dokument v zvezi z notranjim delovanjem organa - notranje delovanje oziroma dejavnost organa
Tožeča stranka s tožbenim predlogom za vpogled v celoten dokument zahteva nekaj, o čemer ni bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti zgolj z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka (smiselno tako četrti odstavek 318. člena ZPP), saj je v tožbenem predlogu spremenila obvezno sestavino zahteve za dostop do informacij javnega značaja.
Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti izpolnjena dva pogoja. Za izpolnitev drugega pogoja, ali bi razkritje podatka povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, zadošča že ogrožanje procesa odločanja. V konkretnem primeru notranji posvetovalni postopek pri organu, zato je navedena izjema podana. Neutemeljen je tožbeni očitek, da bi morali biti zapisniki in seje z internimi akti predpisani kot tajni, to niti ni zahtevan pogoj navedene izjeme.
Sodišče pritrjuje ugotovitvi organa, da je C. C. kot drug kmet prednostni upravičenec glede na oba tožnika, ki predkupne pravice v postopku nista uveljavljala. Ugovorov o nepravilni ponudbi oz. nepravilnem sprejemu ponudbe s strani C. C. tožena stranka pravilno ni upoštevala kot prepoznih. Posledično je organ v zvezi s sprejeto ponudbo C. C. pravilno odobril pravni posel med njim in prodajalcema ter posledično pravilno zavrnil odobritev posla med prodajalcema in tožnikoma, saj lahko organ odobri le en pravni posel glede prometa s kmetijskimi zemljišči. Pravilno pa je zavrgel tudi odobritev posla med prodajalci in vsemi kupci glede prodaje izključno stavbnih zemljišč.
denacionalizacija - vrednost nepremičnine - odškodnina - prepoved razpolaganja z nepremičnino - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve
K vrednosti vrnjene nepremičnine v naravi so prispevala tudi izvršena vlaganja (zamenjava oken), zato je pravilno, da so upoštevana pri določitvi vrednosti nepremičnine v času vračanja in posledično pri določitvi višine odškodnine.
Nedopustnosti razpolaganja po prvem odstavku 88. člena ZDen ni mogoče razlagati le v t.i. ožjem smislu (kot pravni promet), temveč da gre za nedopustno razpolaganje tudi v drugih primerih, ki poslabšajo položaj upravičencev. Vendar v tem primeru do poslabšanja položaja denacionalizacijskega upravičenca ni prišlo, saj je dobil nacionalizirano premoženje vrnjeno v takšni vrednosti, kot mu je bilo podržavljeno (delno v naravi in delno v obliki odškodnine, ki predstavlja razliko med vrednostjo v času podržavljenja in vrednostjo v času vračanja).
davčna izvršba - seznam izvršilnih naslovov - zamudne obresti - knjigovodska evidenca - tožbena novota - izvršilni postopek - davek na dodano vrednost (DDV) - odmera akontacije dohodnine - vrstni red plačila davka - preplačilo dohodnine - zastaranje
V predmetnem postopku (glede na ugotovitve pritožbenega organa v odločbi z dne 7. 10. 2020) je bilo ugotovljeno, da so bile terjatve v višini 534,94 EUR poravnane, zato se skladno z navedenim izvršba ne opravi. Ker je bil davčni dolg tožnice poravnan, je davčni organ na podlagi točke 1 prvega odstavka 155. člena ZDavP-2 izdal izpodbijani sklep.
davčna izvršba - izterjava druge denarne nedavčne obveznosti - izpodbijanje izvršilnega naslova - skrajšani ugotovitveni postopek - zaslišanje - pravica do izjave
V zvezi z navedbo tožnika, da se ni izvedel noben pravdni postopek, v katerem bi bilo ugotovljeno, da je dolžnik, sodišče ugotavlja, da ima davčni organ skladno s 146. členom v zvezi s 156. členom ZDavP-2 pristojnost za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, kamor spadajo tudi stroški postopka - sodna taksa, ki je določena v izvršilnem naslovu. Sodišče pritrjuje tožniku, da davčni organ ne predstavlja sodne veje oblasti, a ima za postopek davčne izvršbe zakonsko pooblastilo v prej navedenih členih ZDavP-2.
ZKnj-1 člen 17, 17/1. ZPP člen 19, 23, 23/1. ZZ člen 36, 36/2.
obvestilo o neizbiri - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - stvarna pristojnost - odstop tožbe pristojnemu sodišču
V konkretnem primeru je direktorja zavoda knjižnice pristojen imenovati svet knjižnice, ki je organ zavoda in ne organ republike, občine ali mesta, je za vsa vprašanja v zvezi s postopkom izbire kandidatov pristojno delovno sodišče in ne upravno sodišče. Takšen je bil tudi pouk v izpodbijanem obvestilu neizbranim kandidatom.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2007) člen 121, 121/3, 122, 122/1, 122/7, 127a. ZKme-1 člen 18, 57, 57/5. ZFPPIPP člen 131, 131/1.
izterjava denarnih nedavčnih obveznosti - vračilo izplačanega zneska - vročanje - odločba o vrnitvi - neizpolnjevanje obveznosti - začetek stečaja - zavrnitev tožbe
Izvršilni naslov v obravnavani zadevi predstavljajo odločbe o vračilu dodeljenih sredstev. Po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju, razen izjeme, ki se nanaša tudi na obravnavani primer, za sodne odlobče, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka, ali izvršilni naslovi, izdani v upravnem postopku, na podlagi katerih mora dolžnik poravnati obveznosti, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. V tej zadevi je bila obveznost vračila sredstev določena v prej navedenih izvršilnih naslovih (po uvedbi stečajnega postopka), ker je tožeča stranka z uvedbo stečajnega postopka prenehala izpolnjevati pogoj, da se mora naložbena dejavnost, za katero je stranka prejela sredstva, opravljati še najmanj naslednjih pet let po izplačilu sredstev.
ZDavP-2 člen 139, 140. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - davčni inšpekcijski nadzor - finančni leasing - sale and lease back - zapisnik - pravica do izjave - ponovljeni postopek - kršitev pravice do izjave
Davčni organ je torej v ponovljenem postopku nadzora dopolnjeval ugotovitveni postopek. V takšni procesni situaciji pa bi moral zaradi zagotovitve pravice do izjave v polnem obsegu pred izdajo izpodbijane odločbe izdati in stranki vročiti zapisnik o ugotovitvah davčnega inšpekcijskega nadzora. V zvezi z njimi bi tožnica glede na prejšnji postopek lahko ponudila nove argumente, za kar je bila potencialno prikrajšana. Ker organ zapisnika ni izdal, s čimer je tožnici omejil pravico do izjave glede relevantnih dejstev, je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera stroškov zastopanja - odmera nagrade - odmera nagrade in stroškov odvetnika - pravni interes
Glede trditve, da je tožeča stranka sama sestavila tožbo, za katero je bila odvetniku priznana nagrada, stranka z interesom trdi, da je od tožeče stranke prejela predlog tožbe. Sodišče pritrjuje, da je odvetnik tudi v takem primeru upravičen do ustrezne nagrade, saj sestava in vložitev tožbe (ali drugega pravnega sredstva) vedno zahteva sodelovanje zastopane stranke z odvetnikom. Odmera stroškov in nagrade po določbah ZBPP je odvisna le od vrste oziroma obsega dodeljene BPP ter dejansko opravljenih storitev.
dohodnina - status rezidenta - središče življenjskih interesov - ugotavljanje rezidentskega statusa
S 1. 1. 2017 je začela veljati novela ZDoh-2R, s katero je bil 7. členu ZDoh-2 dodan nov drugi odstavek, ki se nanaša na vprašanje dvojnih rezidentov. V drugem odstavku 7. člena zakon določa, da se zavezanec ne glede na 6. člen ZDoh-2 šteje za nerezidenta v času, v katerem bi se štel za rezidenta po tem zakonu, če se v tem času po mednarodni pogodbi, ki jo je sklenila Slovenija, šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice. Glede na spremenjen zakon in podane ugovore je torej treba ugotavljati tudi morebitno izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 7. člena ZDoh-2. Zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.
omejitev gibanja - nevarnost pobega - obrazložitev odločbe
V skladu s 85. členom ZTuj-2 se v postopkih po tem zakonu, če z ZTuj-2 ni drugače določeno, uporabljajo določbe ZUP. Upravna odločba mora biti v skladu z 214. členom ZUP ustrezno obrazložena. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, na način, da jo lahko sodišče preizkusiti ob morebitno vloženi tožbi. Za pošten postopek je torej bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve.
tožba v upravnem sporu - molk organa - tožba zaradi molka - zahteva stranke - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Tožba zaradi neizdaje akta je po določbah 28. člena ZUS-1 (med drugim) dovoljena, če organ (v enostopenjskem postopku) v predpisanem roku ne izda in vroči stranki odločbe, zoper katero ni pritožbe, ter je ne izda niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh (tretji odstavek 28. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 28. člena ZUS1-).
ZUS-1 člen 31, 31/2. ZPP člen 104, 104/1, 146, 146/1.
verifikacija stare devizne vloge - pooblaščenec za sprejem pisanj - tožnik v tujini - jezik v postopku - nepopolna tožba - zavrženje vloge
Kljub temu, da je sodišče pojasnilo, da je treba iz razloga, ker tožniki živijo v tujini, imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in koga se lahko imenuje za pooblaščenca za sprejem pisanj, tožniki navedenega niso storili. Sodišču tudi niso predložili slovenskega prevoda tožbe. Prav tako tožniki niso navedli, zakaj tožijo ter kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost.
stalno prebivališče - prijava stalnega prebivališča - tožbena novota - kršitve pravil postopka - načelo kontradiktornosti - posebni ugotovitveni postopek
Sama prijava stalnega prebivališča pomeni zgolj registracijo dejanskega bivanja, kar pa ne vpliva na lastninsko pravna razmerja ali druga civilno pravna razmerja.
Izjava tožnika, da je bil deložiran, pri čemer iz izjave priče izhaja, da je bil izseljen po 15 let trajajočih sodnih postopkih s pomočjo policije, ko ga je deložiral sodni izvršitelj I. I., ne daje podlago za prijavo stalnega prebivališča na željenem naslovu. Enako tudi ne nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
Ni dvoma, da potrdilo o dokončnosti in pravnomočnosti ni upravni akt. Nima narave oblastvenega odločanja in s svojimi učinki ne more spreminjati pravnega položaja stranke, kot tudi ne vplivati na razmerje med njo in organom. Potrdilo tudi nikoli ne pridobi lastnosti dokončnosti in pravnomočnosti, saj omenjeni značaj pridobijo samo upravni akti. V tej luči je upravni akt v pomenu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 le odločba o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila o pravnomočnosti, dokončnosti in izvršljivosti.
Z zahtevo za izdajo potrdila pristojni organ praviloma ravna na dva načina: bodisi izda potrdilo ali pa zahtevo zavrne (četrti odstavek 180.a člena ZUP). Tako se v primerih, ko bi se v podobnih položajih zahteva zavrgla, o potrdilu navadno izda odločba. To pa pomeni, da bi moral Center za socialno delo z izpodbijanim delom odločbe zahteve tožeče stranke zavrniti in ne zavreči. Toda njegova odločitev je vsebinske narave,10 zato ne gre za pomanjkljivost, ki vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe.
Odločba o priznanju statusa kmeta je ugotovitvene narave. Vprašanje statusa kmeta zainteresiranih kupcev ozroma sprejemnikov ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča je predhodno vprašanje, ki ima učinek samo v zadevi, v kateri je bilo predhodno vprašanje rešeno. To, da je bila odločba o statusu kmeta izdana po sprejemu ponudbe, v kateri je B. B. kot prizadeta stranka uveljavljal predkupno pravico, ni pravno odločilno dejstvo. Ključno za odločitev je, da je bila odločba o priznanju statusa kmeta pravnomočna v času odločanja prvostopenjskega organa.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - telefonsko naročniško razmerje - plačilo opravljenih storitev - gostovanje v tujini
Iz naročniške pogodbe in aneksa ne izhaja, da naročnik in uporabnik ne bosta ista oseba. Ob tako sklenjeni naročniški pogodbi pa je operater upošteval veljavno zakonodajo, ki ga veže v primerih, ko poraba na določeni telefonski številki doseže določeno mejo in o tem obvešča uporabnika.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4. ZUreP-2 člen 194, 194/2.
razlastitev - sklep občinskega sveta - javna korist - obstoj javne koristi - subsidiarni upravni spor - posamični upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Čeprav izpodbijani sklep konkretno opredeljuje (z navedbo parc. št. in k.o.) nepremičnino, na katero se nanaša ugotovitev o izkazanosti nujne potrebnosti in javne koristi, to samo po sebi še ne pomeni, da gre za posamični akt, s katerim bi bilo poseženo v kakšno pravico tožečih strank. Izpodbijani sklep ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožečih strank in ne vpliva na lastninska upravičenja tožečih strank, zlasti ne na način, ki bi imel za posledico odvzem ali omejitev lastninske pravice.