ZBPP člen 11, 13, 14. ZSVorPre člen 8, 12. ZDoh-2 člen 18, 18/1, 35, 35/1, 37, 37/1, 37/1-8.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - procesna sposobnost - začasni skrbnik - administrativne prepovedi
Ob upoštevanju povprečnega mesečnega dohodka tožnika iz naslova pokojnine, kot jih izkazujejo predložena potrdila ZPIZ za mesece maj, junij in julij 2011 v skupnem znesku 2.471,49 EUR, je tožena stranka pravilno zaključila, da ta presega mejni znesek iz 2. odstavka 13. člena ZBPP, to je 520,00 EUR mesečno ter da iz tega razloga - glede na svoj finančni položaj - tožnik ni upravičen do dodelitve BPP. Ker ZSVarPre zmanjšanja lastnega dohodka zaradi administrativnih in sodnih prepovedi ne določa, temveč je mogoče zmanjšanje lastnega dohodka le za v relevantnem obdobju izplačano preživnino v povprečni mesečni višini, tožena stranka tudi ni imela podlage za znižanje ugotovljenega zneska lastnega dohodka tožnika zaradi uveljavljanih odhodkov iz naslova administrativnih oziroma sodnih prepovedi.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - razlogi za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - kršitev pravil postopka - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je kot razlog za svojo odločitev navedla tudi, da je bila v obravnavanem postopku na podlagi tožnikovih dejanj in ravnanj ugotovljena njegova splošna neverodostojnost, zato ta s svojimi izjavami, katerim ni mogoče dati kakšne dokazne vrednosti, ni izkazal obstoja zakonskih pogojev za priznanje statusa begunca ali subsidiarne zaščite. To pa kaže na morebitno pomembnost opredelitve do tožnikovega zdravstvenega stanja oziroma do sposobnosti razumevanja svojih dejanj, ravnanj in izjav, oziroma v tej zvezi, v kolikor bi bilo to potrebno, na postavitev zakonitega zastopnika v skladu z določilom 1. odstavka 19. člena ZMZ. Sodišče je zato odločbo odpravilo zaradi bistvene kršitve pravil postopka in napačne uporabe materialnega prava.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Iz pripravljalne vloge tožene stranke izhaja, da je bil dne 22. 2. 2013 zaradi samovoljne zapustitve Azilnega doma izbrisan iz evidence prosilcev za azil, saj se od tedaj v Azilni dom ni več vrnil. To pomeni, da tožnik očitno ni imel več namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora ne izkazuje več.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države - nedržavni subjekt preganjanja
V konkretnem primeru sodišče meni, da tožena stranka ni storila napake, ko je odločala v pospešenem in ne v rednem postopku, saj so po mnenju sodišča navedeni trije razlogi, zaradi katerih je imela tožena stranka podlago, da je prošnjo zavrnila kot očitno neutemeljeno in ti razlogi so v odločbi tudi dovolj obrazloženi.
V tožnikovem primeru so subjekti preganjanja nedržavni subjekti, ti pa se lahko štejejo za subjekte preganjanja le pod pogojem, da država, politične stranke ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo. V tem primeru pa se je sodišče in pred njim tožena stranka že opredelila do tega, da ni dokazano, da v primeru tožnikove družine ti subjekti niso sposobni ali da ne bi hoteli nuditi zaščite.
Tožniku je dovoljenje za prebivanje že prej prenehalo, iz upravnega spisa pa tudi izhaja, da mu je bila izdana odločba o vrnitvi in določena prepoved vstopa v Slovenijo za čas šestih mesecev. Vse to se je zgodilo že pred podajo prošnje za priznanje mednarodne zaščite. Tožnik bi bil torej odstranjen iz države, če ne bi vložil prošnje. Tožena stranka je tako logično sklepala, da je bila prošnja vložena zato, da bi tožnik odložil ali onemogočil odstranitev iz države.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 274, 274/1, 274/1-2.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - odločanje o isti stvari - bistvena kršitev pravil postopka
Ker toženka v izpodbijani odločbi na navedbe tožnice v zahtevi ni odgovorila, je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.
Upravni organ mora v okviru preizkusa utemeljenosti zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici po 2. točki prvega odstavka 274. člena ZUP ugotavljati le, če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena, ne pa tudi morebitne nepravilne uporabe materialnega prava oziroma drugih kršitev, za katere tožnica zatrjuje, da so bile storjene v postopku izdaje sporne odločbe z dne 17. 7. 2007.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
ZDen ni pravni temelj za poravnavo morebitnega neizplačila ali prenizkega izplačila odškodnine, do katerega so imeli prejšnji lastniki podržavljenega premoženja pravico po predpisih tuje države. Določba drugega odstavka 10. člena ZDen ne pomeni, da slovenski organi pri odločanju o upravičenju do denacionalizacije odločajo o pravici do odškodnine od tuje države. O tem, ali je določena oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države, odločajo organi, pristojni za denacionalizacijo sami, in to neposredno z razlago mednarodne pogodbe, torej brez dokazovanja tujega prava in brez priznavanja tujih sodnih odločb.
Odlok o turistični taksi Občine Bohinj člen 4. ZSRT člen 23. ZLS člen 21.
turistična taksa - pavšalna turistična taksa - izvirna pristojnost občine
Pri turistični taksi gre za občinsko dajatev, ki jo v skladu s 147. členom URS občina uvede na podlagi zakona, v konkretnem primeru ZSRT. Občinam pa je prepuščena odločitev, ali bodo takso uvedle, ter določitev višine turistične takse v razponu (prvi odstavek 26. člena ZSRT). Pogoji so navedeni in opredeljeni v drugem odstavku 24. člena ZSRT na način, da ni mogoče govoriti o možnosti arbitrarnega odločanja s strani občine in s tem o kršitvi načela pravne države.
V skladu z 2. točko tretjega odstavka 12. člena ZTro se oproščenemu uporabniku plačilo trošarine med drugim odpusti, če so bili trošarinski izdelki uporabljeni za namene iz 44. člena ali 55. člena ZTro in so bili določeni v dovoljenju carinskega organa iz 27. člena ZTro. Za pridobitev dovoljenja za oproščenega uporabnika mora fizična ali pravna oseba izpolnjevati strogo določene pogoje (26. člen ZTro), v dovoljenju pa se med drugim navede tudi količina trošarinskih izdelkov, ki se lahko nabavljajo brez plačila trošarine za predpisane namene. Sprememba količin trošarinskih izdelkov, ki se lahko nabavljajo brez plačila trošarine za predpisane namene, je mogoča na podlagi naknadnega zahtevka (peti odstavek 27. člena ZTro) oproščenega uporabnika. Tožnica bi zato v konkretni zadevi za preseženo količino trošarinskih izdelkov morala vložiti naknadni zahtevek po določbi petega odstavka 27. člena ZTro, česar pa ni storila.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - neskladje grafičnega dela prostorskega akta
Gradbeno dovoljenje je bilo pravnomočno razveljavljeno, to pomeni, da takšna razveljavitev velja za naprej, torej odločbe ni več od razveljavitve dalje in s tem tudi ne zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja. To pomeni, da je odločba o izdaji gradbenega dovoljenja obstajala od izdaje do razveljavitve, z njeno izdajo pa je bila zahteva stranke konzumirana in zato z razveljavitvijo odločbe ne more oživeti.
Občinski prostorski načrt (OPN) je izdelan v digitalni in analogni obliki. Med strankama postopka pa je sporno, kateri grafični del (analogni ali digitalni) se v primeru njune neskladnosti uporablja. Glede na to, da OPN Občine Vransko v 19. členu tekstualnega dela sporno območje opredeljuje kot območje gradnje stanovanjskih stavb in je to zemljišče kot stavbno razvidno tudi iz digitalnega grafičnega dela, se ne glede na razlago Občinskega sveta Občine Vransko, ki sicer potrjuje digitalno grafično prilogo OPN Občine Vransko se mora to zemljišče s parcelno številko 1338/3 obravnavati kot stavbno zemljišče.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Ker se dejansko in pravno stanje v zvezi s tožničinim lastništvom navedenega stanovanja ni spremenilo, prav tako se ni spremenilo dejstvo, da predmetno stanovanje ni obremenjeno s hipoteko, je organ za BPP ravnal pravilno, ko je ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP njeno vlogo zavrgel.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - načelo zaslišanja stranke
Tožnica ni dokazala, da je dejansko živela v Sloveniji neprekinjeno od rojstva dalje, zlasti ne v obdobju od leta 1990 do leta 2002.
Tožnica je bila po končanem ugotovitvenem postopku seznanjena s celotnim potekom postopka in z vsemi izjavami prič, kar je razvidno iz zelo obsežnega dopisa upravnega organa, ki obsega obrazložitev celotnega dejanskega stanja z navedbo predpisnih določb. Tožnica je nanj tudi odgovorila dne 11. 7. 2011. Vsa ta dejstva so razvidna iz upravnih spisovnih listin in utemeljujejo pravilnost in zakonitost postopkovnega delovanja upravnega organa.
tožba zaradi molka organa - molk organa prve stopnje - spor polne jurisdikcije
Tožena stranka upravičenega razloga, zakaj o zadevi še ni odločila, ni navedla. Sodišče zato ugotavlja, da je tožba zaradi molka organa, ki je bila vložena 22. 10. 2009, utemeljena.
Upravni spor pomeni sodni nadzor nad akti navedenih organov, ne pa prevzemanja njihovih funkcij. Sodno odločanje o pravici lahko nadomesti upravno odločanje le v primerih, ko bi drugačen način odločanja pomenil nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva. Tako sodišče predlogu tožnika ni sledilo že iz tega razloga, kot tudi zato, ker podatki tega postopka za tako odločitev ne dajejo zadostne podlage.
ZZDej člen 41, 41/5, 42, 42/2, 42/3. ZUP člen 6, 209, 209/5.
koncesija za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti - podelitev koncesije - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka
Tožena stranka je v postopku odločanja o podelitvi koncesije dolžna pridobiti mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje, vendar na to mnenje ni vezana, dolžna pa ga je presoditi (peti odstavek 209. člena ZUP).
Javno službo v zdravstveni dejavnosti lahko opravljajo na podlagi koncesije domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo z zakonom določene pogoje, kar pomeni, da zakon organu, ki odloča, daje pravico, da odloči po prostem preudarku. Samo uporabo prostega preudarka je tožena stranka oprla na ugotovitev, da tožeča stranka sicer izpolnjuje pogoje za opravljanje zdravstvene dejavnosti na področju oftalmologije, zaprosila pa je za podelitev koncesije za manjši obseg dejavnosti, ki po svoji vsebini ni polna okulistična dejavnost, ko jo plačuje ZZZS in da zdravstveno dejavnost pri tožeči stranki opravlja zdravnik, specialist okulist, zaposlen v Splošni bolnišnici Celje. Navedena razlaga ter pridobitev mnenja ZZZS z dne 13. 3. 2008 po presoji sodišča pomeni, da je tožena stranka razloge za zavrnitev vloge tožeče stranka utemeljila v skladu z načelom zakonitosti iz drugega odstavka 6. člena ZUP.
letna dajatev za vozila - odmera dajatve - zavezanec za plačilo dajatve - samostojni podjetnik posameznik
Povezavo med s.p. in fizično osebo določa 7. člen ZGD, na katerega se tudi sklicuje tožena stranka, ki kot zakonski dejanski stan določa odgovornost fizične osebe za obveznosti z vsem njenim premoženjem. Iz tega izhaja, da je za obveznosti poslovanja odgovorna fizična oseba kot s.p. šele takrat, ko so te ugotovljene z izvršljivimi sodnimi ali upravnimi akti. Glede na izkazano dejansko stanje upravni organ ni pravilno navedel zavezanca za plačilo letne dajatve, zato je sodišče tožbo odpravilo in vrnilo organu prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovnem postopku bo moral organ najprej odločiti, na podlagi vseh spisovnih listinskih dokazil in še morebiti pridobljenih listin v zvezi z opravljanjem tožnikove dejavnosti, ali je tožnik zavezan k plačilu teh dajatev kot fizična ali pravna oseba, to je kot samostojni podjetnik (s.p.).
ZDoh-2 člen 46, 54. ZDoh-1 člen 33, 41. ZDavP-2 člen 74, 132.
davek od dohodkov iz dejavnosti - dohodnina - akontacija dohodnine - opravljanje dejavnosti - nakup in prodaja nepremičnin - davek od dobička iz kapitala
Za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske in gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe na podlagi dejanskih ugotovitev postopka prepričljivo obrazložil, zakaj šteje, da je tožnik posamezne nepremičnine kupil z namenom nadaljnje prodaje, in nato delovanje tožnika opredeli kot kontinuirano opravljanje dejavnosti z namenom doseganja dobička na trgu. Za presojo pomembne okoliščine so v obrazložitvi odločbe jasno in podrobno navedene (nakup sedmih ter po predelavi in obnovi prodaja trinajst stanovanjskih enot, čas med nakupom in prodajo, redno kupovanje starih nepremičnin ter vlaganje sredstev vanje) ter ne potrjujejo tožnikovih navedb, da je nepremičnine kupoval zase in za svojo osebno rabo in da je šlo le za občasen promet z nepremičninami.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - sprožitev sodnega postopka ureditve meje
Predhodne priprave geodetskega podjetja na mejno obravnavo že a priori ne pomenijo napačnega postopanja le-tega.
Tožnik pozivu organa ni sledil ter ni začel sodnega postopka ureditve meje, zato je prvostopenjski organ sprejel pravilen zaključek, da se šteje, da tožnik s potekom predlagane meje soglaša in posledično smel izdati odločbo glede na rezultat izvedenega postopka.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - razlikovalni učinek zvoka - homonimni znak
Znamke so izključene iz registracije, če ne omogočajo razlikovanja blaga oziroma, če porabniku ne pomagajo razlikovati med blagom enake ali podobne vrste, in če so sestavljene izključno iz znakov, ki opisujejo značilnosti blaga ali storitev, pri čemer mora biti znak v celoti opisen.
Toženka ni v zadostni meri upoštevala, da gre za homonimni znak (torej znak, ki sestoji iz prvih dveh besed firme podjetja), ki označuje specifično blago (motorna kolesa oziroma motoristično opremo), kar pomeni, da je treba njegovo morebitno pridobljeno distinktivnost (v povezavi z znakom – firmo podjetja) presojati z vidika relevantnega potrošnika, tj. v obravnavanem primeru voznika motornih koles.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 člen 21.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - program razvoja podeželja - razpisni pogoji - izobrazba vlagatelja
Objava in uporaba razpisnih pogojev je vsem prijavljenim na razpis omogočila, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev, zato tožnik ne more biti uspešen s tožbenimi ugovorom, da bi morali enake skupine obravnavati enako.
vrtec - plačila programa vrtca - stvarna pristojnost - socialni spor
V sporih zoper odločbe ministrstva, pristojnega za socialne zadeve, odloča pristojno socialno sodišče. Tudi v primeru tožbe zaradi molka drugostopnega organa ima tako tožnica zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu, zato Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.