ZBPP člen 11, 13, 14. ZSVorPre člen 8, 12. ZDoh-2 člen 18, 18/1, 35, 35/1, 37, 37/1, 37/1-8.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - procesna sposobnost - začasni skrbnik - administrativne prepovedi
Ob upoštevanju povprečnega mesečnega dohodka tožnika iz naslova pokojnine, kot jih izkazujejo predložena potrdila ZPIZ za mesece maj, junij in julij 2011 v skupnem znesku 2.471,49 EUR, je tožena stranka pravilno zaključila, da ta presega mejni znesek iz 2. odstavka 13. člena ZBPP, to je 520,00 EUR mesečno ter da iz tega razloga - glede na svoj finančni položaj - tožnik ni upravičen do dodelitve BPP. Ker ZSVarPre zmanjšanja lastnega dohodka zaradi administrativnih in sodnih prepovedi ne določa, temveč je mogoče zmanjšanje lastnega dohodka le za v relevantnem obdobju izplačano preživnino v povprečni mesečni višini, tožena stranka tudi ni imela podlage za znižanje ugotovljenega zneska lastnega dohodka tožnika zaradi uveljavljanih odhodkov iz naslova administrativnih oziroma sodnih prepovedi.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - podaljšanje omejitve gibanja - sum zavajanja in zlorabe postopka - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Tožena stranka bi morala v izpodbijani odločbi, kjer gre za podaljšanje odvzema osebne svobode za 1 mesec, bolj določno in ponovno opredeliti, da še vedno obstaja dvom v zatrjevano identiteto tožnika in da se niso spremenile že razsojene okoliščine glede zavajanja in zlorabe postopka iz postopka, ko je šlo za trimesečni odvzem svobode tožniku. Vendar pa ta pomanjkljivost in napaka v konkretni obrazložitvi akta nista takšni, da bi lahko vplivali na zakonitost in pravilnost odločitve. Tožnik namreč v vmesnem času očitno ni pridobil kakšnega verodostojnega dokumenta o izkazovanju svoje identitete, zaradi katerega bi lahko prenehal razlog za podaljšanje osebne svobode in tudi ni v tožbi navedel, da ga v nobenem primeru iz objektivnih razlogov ne more pridobiti. Prosilec je tisti, na katerem je breme dokazovanja identitete in prosilec nosi posledice, če svoje identitete ne izkaže na verodostojen način.
Sum zavajanja in zlorabe postopka je lahko podlaga za podaljšanje odvzema osebne svobode samo v povezavi z neko drugo podlago, v konkretnem primeru je to dvom v zatrjevano identiteto tožnika, samostojna pa je lahko ta pravna podlaga za podaljšanje odvzema osebne svobode samo v primeru, če je podan utemeljen sum, da gre za zlorabo in zavajanje postopka, ker zgolj sum ne more biti zadosti z vidika 19. člena Ustave RS.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnik v tožbi le pavšalno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo ter kot neresnične označuje navedbe pristojnega organa za BPP, češ da mu nikdar ni bila odobrena pravna pomoč za vložitev kakršnekoli tožbe zoper Občino Domžale. Vendar pri tem ne zatrjuje, da pri pristojnem organu za BPP ni nikoli zaprosil za tovrstno brezplačno pravno pomoč, niti ne navaja, da bi bila njegova morebitna tovrstna prošnja zavrnjena s posebno odločbo, kot tudi ne, da bi ne bilo o njej odločeno (molk organa), niti za to ne ponudi kakršnegakoli dokaza. Prav tako pa tudi konkretno in določno ne izpodbija navedbe, da je bilo z odločbo z dne 1. 6. 2009 odločeno o odobritvi izredne brezplačne pravne pomoči tožniku zaradi vložitve odškodninske tožbe zoper Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Občina Domžale, kot tudi ne, da je bilo z odločbo tožene stranke z dne 27. 5. 2009 odločeno o odobritvi izredne brezplačne pravne pomoči zaradi plačila odškodnine zoper Občino Domžale zaradi rušenja objekta na lokaciji A., pač pa v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja, zakaj konkretno meni, da ta ni pravilna.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - razlogi za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - kršitev pravil postopka - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je kot razlog za svojo odločitev navedla tudi, da je bila v obravnavanem postopku na podlagi tožnikovih dejanj in ravnanj ugotovljena njegova splošna neverodostojnost, zato ta s svojimi izjavami, katerim ni mogoče dati kakšne dokazne vrednosti, ni izkazal obstoja zakonskih pogojev za priznanje statusa begunca ali subsidiarne zaščite. To pa kaže na morebitno pomembnost opredelitve do tožnikovega zdravstvenega stanja oziroma do sposobnosti razumevanja svojih dejanj, ravnanj in izjav, oziroma v tej zvezi, v kolikor bi bilo to potrebno, na postavitev zakonitega zastopnika v skladu z določilom 1. odstavka 19. člena ZMZ. Sodišče je zato odločbo odpravilo zaradi bistvene kršitve pravil postopka in napačne uporabe materialnega prava.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Ker se dejansko in pravno stanje v zvezi s tožničinim lastništvom navedenega stanovanja ni spremenilo, prav tako se ni spremenilo dejstvo, da predmetno stanovanje ni obremenjeno s hipoteko, je organ za BPP ravnal pravilno, ko je ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP njeno vlogo zavrgel.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - načelo zaslišanja stranke
Tožnica ni dokazala, da je dejansko živela v Sloveniji neprekinjeno od rojstva dalje, zlasti ne v obdobju od leta 1990 do leta 2002.
Tožnica je bila po končanem ugotovitvenem postopku seznanjena s celotnim potekom postopka in z vsemi izjavami prič, kar je razvidno iz zelo obsežnega dopisa upravnega organa, ki obsega obrazložitev celotnega dejanskega stanja z navedbo predpisnih določb. Tožnica je nanj tudi odgovorila dne 11. 7. 2011. Vsa ta dejstva so razvidna iz upravnih spisovnih listin in utemeljujejo pravilnost in zakonitost postopkovnega delovanja upravnega organa.
vrtec - plačila programa vrtca - stvarna pristojnost - socialni spor
V sporih zoper odločbe ministrstva, pristojnega za socialne zadeve, odloča pristojno socialno sodišče. Tudi v primeru tožbe zaradi molka drugostopnega organa ima tako tožnica zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu, zato Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj - pridobitev nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev - primerno stanovanje
V zadevi je lahko sporen površinski normativ garsonjere. Določba 87. člena SZ-1 napotuje na Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, da je citiran pravilnik tožena stranka ob presoji zavrnilnega razloga pravilno uporabila. Tožnik ima torej prav, da tožena stranka ni primerno pojasnila, na kateri predpis je oprla svojo obrazložitev o zavrnitvi njegove zahteve.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
ZDen ni pravni temelj za poravnavo morebitnega neizplačila ali prenizkega izplačila odškodnine, do katerega so imeli prejšnji lastniki podržavljenega premoženja pravico po predpisih tuje države. Določba drugega odstavka 10. člena ZDen ne pomeni, da slovenski organi pri odločanju o upravičenju do denacionalizacije odločajo o pravici do odškodnine od tuje države. O tem, ali je določena oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države, odločajo organi, pristojni za denacionalizacijo sami, in to neposredno z razlago mednarodne pogodbe, torej brez dokazovanja tujega prava in brez priznavanja tujih sodnih odločb.
dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - retroaktivnost zakona - ocena davčne osnove - metode cenitve - poraba sredstev za zasebne namene - znižanje z oceno ugotovljene davčne osnove - dokazno breme
Pogoj za uvedbo postopka odmere davka na podlagi petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je ugotovljeno nesorazmerje med porabo sredstev in višino napovedanih dohodkov. Pred uvedbo postopka sme davčni organ pozvati davčnega zavezanca, da predloži podatke o svojem premoženju ali njegovih delih. Tožnikovo stališče, da je začetek inšpekcijskega nadzora pogojen šele z ugotovljenim nesorazmerjem med vrednostjo njegovega premoženja v začetku in na koncu obdobja, tako ni pravilno.
Z uporabo petega odstavka 68. člena ZDavP-2 za obdobja pred njegovo uveljavitvijo načelo prepovedi retroaktivne uporabe zakona ni kršeno.
Davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 se odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Zakon torej določa vse elemente, ki vplivajo na višino davčne osnove.
Metoda cenitve ni predpisana. Cilj cenitve je, da se čim bolj približa resničnemu dejanskemu stanju, zato davčni organ metodo cenitve izbere ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera.
Tožbeno stališče, da poraba sredstev za zasebne namene v zakonu ni opredeljena, ne drži. Razlaga davčnega organa, da so to sredstva, ki ne povečujejo premoženja ali ne zmanjšujejo obveznosti, namreč izhaja iz jezikovne in logične razlage zakona, po katerem se poraba sredstev v celoti upošteva, kolikor se ne odraža kot vir ugotovljenega povečanja premoženja ali zmanjšanja obveznosti iz naslova njegovega pridobivanja.
Z oceno ugotovljena davčna osnova se zniža, če zavezanec dokaže, da je nižja. Verjetna izkazanost zatrjevanih dejstev pri tem ni dovolj.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - razlikovalni učinek zvoka - homonimni znak
Znamke so izključene iz registracije, če ne omogočajo razlikovanja blaga oziroma, če porabniku ne pomagajo razlikovati med blagom enake ali podobne vrste, in če so sestavljene izključno iz znakov, ki opisujejo značilnosti blaga ali storitev, pri čemer mora biti znak v celoti opisen.
Toženka ni v zadostni meri upoštevala, da gre za homonimni znak (torej znak, ki sestoji iz prvih dveh besed firme podjetja), ki označuje specifično blago (motorna kolesa oziroma motoristično opremo), kar pomeni, da je treba njegovo morebitno pridobljeno distinktivnost (v povezavi z znakom – firmo podjetja) presojati z vidika relevantnega potrošnika, tj. v obravnavanem primeru voznika motornih koles.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 274, 274/1, 274/1-2.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - odločanje o isti stvari - bistvena kršitev pravil postopka
Ker toženka v izpodbijani odločbi na navedbe tožnice v zahtevi ni odgovorila, je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.
Upravni organ mora v okviru preizkusa utemeljenosti zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici po 2. točki prvega odstavka 274. člena ZUP ugotavljati le, če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena, ne pa tudi morebitne nepravilne uporabe materialnega prava oziroma drugih kršitev, za katere tožnica zatrjuje, da so bile storjene v postopku izdaje sporne odločbe z dne 17. 7. 2007.
ZDoh-2 člen 46, 54. ZDoh-1 člen 33, 41. ZDavP-2 člen 74, 132.
davek od dohodkov iz dejavnosti - dohodnina - akontacija dohodnine - opravljanje dejavnosti - nakup in prodaja nepremičnin - davek od dobička iz kapitala
Za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske in gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe na podlagi dejanskih ugotovitev postopka prepričljivo obrazložil, zakaj šteje, da je tožnik posamezne nepremičnine kupil z namenom nadaljnje prodaje, in nato delovanje tožnika opredeli kot kontinuirano opravljanje dejavnosti z namenom doseganja dobička na trgu. Za presojo pomembne okoliščine so v obrazložitvi odločbe jasno in podrobno navedene (nakup sedmih ter po predelavi in obnovi prodaja trinajst stanovanjskih enot, čas med nakupom in prodajo, redno kupovanje starih nepremičnin ter vlaganje sredstev vanje) ter ne potrjujejo tožnikovih navedb, da je nepremičnine kupoval zase in za svojo osebno rabo in da je šlo le za občasen promet z nepremičninami.
ZUJIK člen 100, 120. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 11 – 15. ZUP člen 4, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - izbor kulturnih projektov na področju manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev - neenakopravno obravnavanje - diskriminacija - točkovanje - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Tožbeni očitek neenakopravnega obravnavanja prijavljenega projekta tožeče stranke oziroma očitek diskriminacije ni z ničemer utemeljen. Tožeča stranka v tožbi ne navaja nobenih dejstev, ki bi opravičevala takšno domnevo. Iz tožbe in pripravljalne vloge ter iz predloženih upravnih spisov je glede projekta tožeče stranke v razmerju do drugih prijavljenih projektov in njihovega (ne)enakega obravnavanja razvidno le, da je bil projekt ocenjen z zadostnim številom točk, sredstva pa so bila dodeljena glede na njihovo skupno višino. Pri tem iz nobene konkretne okoliščine ne sledi, da bi strokovna komisija (pri ocenjevanju projekta) ali pristojni organ (pri odločanju) ravnala pristransko, oziroma da bi tožečo stranko obravnavala drugače kot druge prijavitelje. Zgolj okoliščina, da so drugi prijavitelji bili bolje ocenjeni in da so zato v večji meri uspeli na razpisu, za dvom v enako obravnavanje ne zadošča.
Vendar pa sodišče po pregledu izpodbijane odločbe ugotavlja, da se skupni seštevek doseženih točk, ki je naveden kot podlaga za sprejeto odločitev, ne ujema s številom točk, doseženih po posameznih kriterijih, kot se navaja v nadaljevanju obrazložitve. Obenem iz spisov sledi, da se število doseženih točk po posameznih kriterijih, ki je navedeno v obrazložitvi odločbe, tudi ne ujema s številom točk, ki je bilo posredovano tožeči stranki v obvestilu o odločitvi strokovno programske komisije in o katerem je imela možnost, da se izjavi. Razlogi za neujemanje iz izpodbijane odločbe in iz upravnih spisov niso razvidni. Tega nasprotja oziroma nepravilnosti tudi pritožbeni organ ne popravi. To pa pomeni, da je izpodbijana odločba pomanjkljiva do te mere, da je ni mogoče preizkusiti in da je zato podana bistvena kršitev pravil postopka.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 člen 21.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - program razvoja podeželja - razpisni pogoji - izobrazba vlagatelja
Objava in uporaba razpisnih pogojev je vsem prijavljenim na razpis omogočila, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev, zato tožnik ne more biti uspešen s tožbenimi ugovorom, da bi morali enake skupine obravnavati enako.
SPZ člen 227. OZ člen 587. ZUP člen 230, 230/2. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231.
subvencionirana študentska prehrana - izbor ponudnikov - javni razpis - jedilnica v lasti ali najemu ponudnika - souporaba jedilnice - pritožba zoper odločbo ministrstva - enostopenjski upravni postopek
Stališče tožeče stranke, da pomeni souporaba jedilnice dejanski najem in da zato izpolnjuje z javnim razpisom določeni pogoj, ni utemeljeno.
Zoper odločbo, ki jo na prvi stopnji izda ministrstvo, je po drugem odstavku 230. člena ZUP pritožba dovoljena samo takrat, kadar je to določeno z zakonom. Določitev pravnega sredstva zoper odločitev ministrstva s podzakonskim predpisom ni mogoča. Določbo 231. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna je zato mogoče uporabljati le v smislu, da stranki zagotavlja pravico izjasnitve o odločilnih dejstvih in okoliščinah. Z vidika povedanega torej oba sklepa skupaj pomenita odločitev, sprejeto v enostopenjskem postopku.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - sprožitev sodnega postopka ureditve meje
Predhodne priprave geodetskega podjetja na mejno obravnavo že a priori ne pomenijo napačnega postopanja le-tega.
Tožnik pozivu organa ni sledil ter ni začel sodnega postopka ureditve meje, zato je prvostopenjski organ sprejel pravilen zaključek, da se šteje, da tožnik s potekom predlagane meje soglaša in posledično smel izdati odločbo glede na rezultat izvedenega postopka.
V skladu z 2. točko tretjega odstavka 12. člena ZTro se oproščenemu uporabniku plačilo trošarine med drugim odpusti, če so bili trošarinski izdelki uporabljeni za namene iz 44. člena ali 55. člena ZTro in so bili določeni v dovoljenju carinskega organa iz 27. člena ZTro. Za pridobitev dovoljenja za oproščenega uporabnika mora fizična ali pravna oseba izpolnjevati strogo določene pogoje (26. člen ZTro), v dovoljenju pa se med drugim navede tudi količina trošarinskih izdelkov, ki se lahko nabavljajo brez plačila trošarine za predpisane namene. Sprememba količin trošarinskih izdelkov, ki se lahko nabavljajo brez plačila trošarine za predpisane namene, je mogoča na podlagi naknadnega zahtevka (peti odstavek 27. člena ZTro) oproščenega uporabnika. Tožnica bi zato v konkretni zadevi za preseženo količino trošarinskih izdelkov morala vložiti naknadni zahtevek po določbi petega odstavka 27. člena ZTro, česar pa ni storila.
tožba zaradi molka organa - molk organa prve stopnje - spor polne jurisdikcije
Tožena stranka upravičenega razloga, zakaj o zadevi še ni odločila, ni navedla. Sodišče zato ugotavlja, da je tožba zaradi molka organa, ki je bila vložena 22. 10. 2009, utemeljena.
Upravni spor pomeni sodni nadzor nad akti navedenih organov, ne pa prevzemanja njihovih funkcij. Sodno odločanje o pravici lahko nadomesti upravno odločanje le v primerih, ko bi drugačen način odločanja pomenil nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva. Tako sodišče predlogu tožnika ni sledilo že iz tega razloga, kot tudi zato, ker podatki tega postopka za tako odločitev ne dajejo zadostne podlage.