ZTro člen 54. ZUP člen 10. Pravilnik o plačilu trošarine za energente, ki so jim dodana biogoriva člen 7.
trošarina - trošarinsko dovoljenje - certifikat kakovosti za biogorivo - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V skladu z načelom proste presoje dokazov (10. člen ZUP) bi moral prvostopenjski organ v obravnavanem primeru glede na način uveljavljanja pravice po načelu vračila plačane trošarine ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembna za odločitev in v tem smislu opraviti skrbno presojo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odločiti, katera dejstva šteti za dokazana, ne pa se opreti zgolj in le na e-TD. Presoditi bi moral tudi vse predložene certifikate o kakovosti, jih primerjati z e-TD in prevoznimi listinami. Glede na navedeno je prvostopenjski organ s tem, ko je za odločitev upošteval le e-TD napačno uporabil materialno pravo, posledično pa je ostalo tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - površina podržavljenih zemljišč
Ni mogoče zaključiti, kot je napravil drugostopni organ, da je bila odškodnina določena zgolj za obseg zemljišča, ki je namenjeno za gradnjo štirih devetorčkov, saj se nanaša na potrebe komunalnega opremljanja zemljišča, potrebnega za gradnjo štirih devetorčkov – družbenih stanovanj, kar ne more že po besedni razlagi vključevati zgolj objektov, pač pa je treba razlagati predvideno gradnjo kot kompleks, kot se je tudi izvršil (gradnjo objektov s komunalnim opremljanjem zemljišča, kamor šteje tudi cesta).
SPZ člen 227. OZ člen 587. ZUP člen 230, 230/2. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231.
subvencionirana študentska prehrana - izbor ponudnikov - javni razpis - jedilnica v lasti ali najemu ponudnika - souporaba jedilnice - pritožba zoper odločbo ministrstva - enostopenjski upravni postopek
Stališče tožeče stranke, da pomeni souporaba jedilnice dejanski najem in da zato izpolnjuje z javnim razpisom določeni pogoj, ni utemeljeno.
Zoper odločbo, ki jo na prvi stopnji izda ministrstvo, je po drugem odstavku 230. člena ZUP pritožba dovoljena samo takrat, kadar je to določeno z zakonom. Določitev pravnega sredstva zoper odločitev ministrstva s podzakonskim predpisom ni mogoča. Določbo 231. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna je zato mogoče uporabljati le v smislu, da stranki zagotavlja pravico izjasnitve o odločilnih dejstvih in okoliščinah. Z vidika povedanega torej oba sklepa skupaj pomenita odločitev, sprejeto v enostopenjskem postopku.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - osebni stečaj
Povprečni mesečni dohodek tožnice presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je zakonsko določen kot meja, do katere se še dodeli BPP, zato ni upravičena do brezplačne pravne pomoči.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj - pridobitev nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev - primerno stanovanje
V zadevi je lahko sporen površinski normativ garsonjere. Določba 87. člena SZ-1 napotuje na Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, da je citiran pravilnik tožena stranka ob presoji zavrnilnega razloga pravilno uporabila. Tožnik ima torej prav, da tožena stranka ni primerno pojasnila, na kateri predpis je oprla svojo obrazložitev o zavrnitvi njegove zahteve.
Uredba o postopku, merilih in načinu dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog člen 10.
spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga - sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - pomanjkljivo izpolnjena tabela - poziv k odpravi pomanjkljivosti - zavrnitev vloge
Tožnica v načrtu usposabljanja za zaposlene na projektu in prostovoljce ni izpolnila rubrike pri postavki „Skupaj število oseb, vključenih v usposabljanje“. Načrt usposabljanja vsebuje opozorilo, da če tabela ne bo izpolnjena in ne bo prikazan napredek na tem področju, vloga ne bo upravičena do sofinanciranja. Tožena stranka tožnice ni bila dolžna pozivati, naj omenjeno napako odpravi. Za takšno stališče je podlaga v 10. členu Uredbe o postopku, merilih in načinu dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog oziroma v določilih samega javnega razpisa, ki v točki 17 določno navaja, katere obrazce in priloge je možno dopolnjevati, sporne tabele pa med njimi ni.
Kolektivno upravljanje avtorskih pravic ne pomeni, da so avtorske pravice prenesene od avtorjev na kolektivno organizacijo, ampak je to le način upravljanja materialne avtorske pravice, ki je upravičen zaradi nezmožnosti individualnega upravljanja oziroma učinkovitejšega upravljanja teh pravic.
V postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje se presoja, ali vlagatelj, ki za dovoljenje zaproša, izpolnjuje zakonske pogoje za pridobitev dovoljenja. Ta presoja pa ne obsega odločanja o materialnih avtorskih pravicah, da bi to utemeljevalo položaj avtorjev kot stranskih udeležencev v postopku.
Če tožnik v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje ni mogel imeti položaja stranskega udeleženca, ni upravičen sprožiti postopka za ugotavljanje njegove ničnosti.
dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - retroaktivnost zakona - ocena davčne osnove - metode cenitve - poraba sredstev za zasebne namene - znižanje z oceno ugotovljene davčne osnove - dokazno breme
Pogoj za uvedbo postopka odmere davka na podlagi petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je ugotovljeno nesorazmerje med porabo sredstev in višino napovedanih dohodkov. Pred uvedbo postopka sme davčni organ pozvati davčnega zavezanca, da predloži podatke o svojem premoženju ali njegovih delih. Tožnikovo stališče, da je začetek inšpekcijskega nadzora pogojen šele z ugotovljenim nesorazmerjem med vrednostjo njegovega premoženja v začetku in na koncu obdobja, tako ni pravilno.
Z uporabo petega odstavka 68. člena ZDavP-2 za obdobja pred njegovo uveljavitvijo načelo prepovedi retroaktivne uporabe zakona ni kršeno.
Davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 se odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Zakon torej določa vse elemente, ki vplivajo na višino davčne osnove.
Metoda cenitve ni predpisana. Cilj cenitve je, da se čim bolj približa resničnemu dejanskemu stanju, zato davčni organ metodo cenitve izbere ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera.
Tožbeno stališče, da poraba sredstev za zasebne namene v zakonu ni opredeljena, ne drži. Razlaga davčnega organa, da so to sredstva, ki ne povečujejo premoženja ali ne zmanjšujejo obveznosti, namreč izhaja iz jezikovne in logične razlage zakona, po katerem se poraba sredstev v celoti upošteva, kolikor se ne odraža kot vir ugotovljenega povečanja premoženja ali zmanjšanja obveznosti iz naslova njegovega pridobivanja.
Z oceno ugotovljena davčna osnova se zniža, če zavezanec dokaže, da je nižja. Verjetna izkazanost zatrjevanih dejstev pri tem ni dovolj.
ZUJIK člen 100, 120. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 11 – 15. ZUP člen 4, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - izbor kulturnih projektov na področju manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev - neenakopravno obravnavanje - diskriminacija - točkovanje - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Tožbeni očitek neenakopravnega obravnavanja prijavljenega projekta tožeče stranke oziroma očitek diskriminacije ni z ničemer utemeljen. Tožeča stranka v tožbi ne navaja nobenih dejstev, ki bi opravičevala takšno domnevo. Iz tožbe in pripravljalne vloge ter iz predloženih upravnih spisov je glede projekta tožeče stranke v razmerju do drugih prijavljenih projektov in njihovega (ne)enakega obravnavanja razvidno le, da je bil projekt ocenjen z zadostnim številom točk, sredstva pa so bila dodeljena glede na njihovo skupno višino. Pri tem iz nobene konkretne okoliščine ne sledi, da bi strokovna komisija (pri ocenjevanju projekta) ali pristojni organ (pri odločanju) ravnala pristransko, oziroma da bi tožečo stranko obravnavala drugače kot druge prijavitelje. Zgolj okoliščina, da so drugi prijavitelji bili bolje ocenjeni in da so zato v večji meri uspeli na razpisu, za dvom v enako obravnavanje ne zadošča.
Vendar pa sodišče po pregledu izpodbijane odločbe ugotavlja, da se skupni seštevek doseženih točk, ki je naveden kot podlaga za sprejeto odločitev, ne ujema s številom točk, doseženih po posameznih kriterijih, kot se navaja v nadaljevanju obrazložitve. Obenem iz spisov sledi, da se število doseženih točk po posameznih kriterijih, ki je navedeno v obrazložitvi odločbe, tudi ne ujema s številom točk, ki je bilo posredovano tožeči stranki v obvestilu o odločitvi strokovno programske komisije in o katerem je imela možnost, da se izjavi. Razlogi za neujemanje iz izpodbijane odločbe in iz upravnih spisov niso razvidni. Tega nasprotja oziroma nepravilnosti tudi pritožbeni organ ne popravi. To pa pomeni, da je izpodbijana odločba pomanjkljiva do te mere, da je ni mogoče preizkusiti in da je zato podana bistvena kršitev pravil postopka.
ZDavP-2 člen 97. ZPP člen 1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
vračilo davka - vračilo zamudnih obresti - upravna stvar - pogoji za vračilo - ponovno odločanje o isti upravni stvari
Vračilo preveč ali neupravičeno odmerjenega in plačanega davka je kot upravna stvar (v izključni pristojnosti davčnih organov) urejeno v določbah ZDavP-2, ki so lex specialis v razmerju do določb OZ. Specialna ureditev vračila preveč ali neupravičeno odmerjenega davka (kot ene od pojavnih oblik neupravičene obogatitve) v določbah ZDavP-2 izključuje uporabo OZ in s tem možnost opredelitve zahtevka kot civilnopravnega v smislu 1. člena ZPP.
Po 97. členu ZDavP-2 se davek vrne, če je preplačilo ugotovljeno z odločbo. Če je bil davek plačan na podlagi odmerne odločbe, se po navedeni določbi davek vrne, če je bila odmerna odločba odpravljena in v ponovnem postopku izdana odločba, s katero je ugotovljena drugačna (nižja) davčna obveznost.
O vračilu zamudnih obresti ter o vračilu prometnega davka je bilo v davčnem postopku že pravnomočno odločeno. Zato ni podlage za ponovno odločanje o isti upravni stvari.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisna merila - državna pomoč - pravilo "de minimis" - pravni interes za tožbo - načelo enakosti - bistvena kršitev pravil postopka
Na kakšen način in s kakšnimi argumenti je na 6. dopisni seji strokovna komisija po ponovni preveritvi pogoja de minimis na podlagi poziva kabineta ministra sprejela skupno odločitev, da se vloga št. 55, ki jo je posredoval prijavitelj A., uvrsti na seznam prejemnikov sredstev, iz dosedanjega postopka ni razvidno. Na podlagi česa so člani strokovne komisije soglasno ugotovili, da projekta stranskega udeleženca ni mogoče zavrniti iz razloga neizpolnjevanja pogojev javnega razpisa, v postopku ni možno preveriti. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja ugotovitev strokovne komisije, ali vloga stranskega udeleženca izpolnjuje pogoje za kandidiranje na javni razpis ali ne.