brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastništvo nepremičnine
Glede na to, da vrednost premoženja družinskega člana tožeče stranke presega kriterij, določen v ZUJF, je odločitev tožene stranke pravilna, saj tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - pravočasnost prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Glede na drugi odstavek 11. člena ZBPP zgolj okoliščina, da je bil narok istega dne, ko je organ prejel tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, opravljen in tudi zaključen, pri čemer ni ugotovljeno, kdaj je tožnik dejansko vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ali je bilo od dneva vložitve prošnje za BPP opravljeno kakšno dejanje pravne pomoči, v zvezi s katerim je tožnik zaprosil za BPP, ne more biti podlaga za vsebinsko presojo (ne)razumnosti tožnikovih pričakovanj v obravnavanem delovnem sporu.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - seznanitev strank - ustna obravnava - možnost udeležbe - načelo zaslišanja stranke
Tožnica je bila s tem, ko je bilo vabilo na ustno obravnavo vročeno pooblaščenki za vročitev (in s tem tožnici) en mesec pred obravnavo, dovolj zgodaj obveščena o zadevi oz. o ponovnem vodenju postopka za isto gradnjo, o naroku in o možnosti seznanitve s projektno dokumentacijo. Če tožnica, ki živi v ZDA, kljub takemu vabljenju iz opravičljivih razlogov (bolezni) ni mogla zagotoviti svoje osebne udeležbe na obravnavi oz. pred tem osebne seznanitve z dokumentacijo, bi svoje pravice lahko zavarovala tako, da bi za zastopanje v postopku pooblastila drugo osebo.
Tožnik z ugovori, ki se nanašajo na gradnjo večstanovanjskega objekta, pozidanost, odmike od ceste, vodno in prometno soglasje ter gradnjo na vodnem zemljišču ne uveljavlja svojega pravnega interesa, temveč javni oz. dejanski interes, za kar nima podlage v prvem odstavku 43. člena ZUP.
Tožnica z gradbenim dovoljenjem, ki se nanaša na gostinsko-stanovanjski objekt, ne more izkazati izpolnjevanja pogoja iz tretjega odstavka 54. člena ZGO-1 za predvidena gradbena dela na večstanovanjskem objektu.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-6. SZ-1 člen 5, 5/2, 15, 15/1, 15/2, 29, 29/1, 29/2. SPZ člen 67, 67/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - večstanovanjski objekt - etažna lastnina - soglasje etažnih lastnikov - poseg v skupne dele - poseg v konstrukcijo objekta - strop - strešno okno
Iz besedila drugega odstavka 5. člena SZ-1 izhaja, da so skupni deli le gradbeni elementi, ki tvorijo konstrukcijo večstanovanjske hiše in ne vsi gradbeni elementi, spuščeni strop pa je po standardu SIST ISO 6707-1 strop, ki zmanjšuje višino prostora, ali strop, ki zagotavlja prostor za inštalacije.
Če za predlagano izvedbo okenskih odprtin v strehi gradbeno dovoljenje ni treba pridobiti (če npr. ne posega v konstrukcijo strehe ipd.), je treba ugotoviti, ali gre kljub temu za posel, ki presega okvir rednega upravljanja, ki po prvem odstavku 29. člena SZ-1 zahteva soglasje treh četrtin etažnih lastnikov glede na njihove solastninske deleže.
Upravni organ je ugotovitev, da gre v obravnavanem primeru za novogradnjo, utemeljil ne le z opisom stanja obravnavane gradnje temveč tudi s fotografijo iz leta 2008, iz katere je razvidno, da takrat na tem mestu prizidka ni bilo. Tožnik ne v upravnem postopku ne v tožbi ne oporeka verodostojnosti fotografije, na katero je upravni organ oprl navedeno ugotovitev. Zgolj nestrinjanje z odločitvijo pa še ne pomeni, da bi moral inšpekcijski organ dejstvo, ali je objekt leta 2008 obstajal ali ne, ugotavljati z dokazi, ki jih tožnik v upravnem postopku niti ni predlagal.
ZUP člen 237, 237/1, 237/1-1, 279, 279/1, 279/1-1.
enotno dovoljenje za gradnjo - ničnost odločbe - ničnostni razlogi - napačna uporaba materialnega prava
Vprašanje, ali je bilo pri odločanju o zahtevi pravilno uporabljeno materialno pravo – torej tudi, ali ni bilo uporabljeno, pa bi moralo biti –, ni vprašanje ničnostnega razloga, ampak pritožbeni razlog iz 1. točke prvega odstavka 237. člena ZUP.
S pogodbenim pogojem, s katerim je potrošnik seznanjen šele po sprejemu ponudbe o 14- dnevnem brezplačnem dostopu in po opravljeni registraciji s poslanim sms sporočilom (pogodbeni pogoj v postopku registracije sledi fazi, ko potrošnik pošlje sporočilo, s katerim aktivira dostop) tožnica v bistvu doseže, da takšno pogodbo, za katero je potrošnik utemeljeno mislil, da je sklenjena za določen čas, podaljša za nedoločen čas, če potrošnik v relativno kratkem roku ne sporoči, da podaljšanja ne želi. S takšnim pogojem je tožnica tudi po presoji sodišča povzročila, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval ob sprejemu ponudbe o 14- dnevnem brezplačnem dostopu.
predhodna odredba - domneva nevarnosti - zanikanje obligacijskega razmerja - razširitev predhodne odredbe z drugimi sredstvi zavarovanja
1. Pri presojanju, ali je dolžnik v ugovoru zanikal obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, ali ne, ni odločilno, kako je sam označil vsebino svojega ugovora (kot je npr. to storil v konkretnem primeru dolžnik, ko je zapisal, da izrecno izpostavlja, da ne zanika obstoja obligacijskega razmerja z upnikom), ampak je odločilno, kakšna je vsebina tega ugovora.
2. Če dolžnik zgolj pavšalno navaja, da upnikova terjatev ne obstoji, da mu ni ničesar dolžan, in da je vse svoje obveznosti do upnika v celoti izpolnil, ne da bi pri tem svoje ugovorne navedbe kakorkoli konkretiziral in izkazal, je prvostopno sodišče pravilno odločilo, ko je takšen vsebinsko „prazen“ ugovor uvrstilo med ugovore, s katerimi dolžnik zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - podporni zid - armiranobetonska plošča - uporabno dovoljenje po zakonu - izvršitev inšpekcijske odločbe - poseg v pravice tretjih oseb
Podporni zid in armiranobetonska plošča ne predstavljata ne gospodarske javne infrastrukture ne stavbe. Določba 197. člena ZGO-1, ki za tam naštete objekte vzpostavlja fikcijo obstoja uporabnega (in s tem gradbenega) dovoljenja, se torej nanju ne nanaša.
Kolikor bi izvršitev inšpekcijske odločbe pomenila poseg v pravice tretjih oseb, lahko te osebe v inšpekcijskem postopku zavarujejo svoje pravice z udeležbo v postopku oziroma z zahtevo za vstop v postopek, ne more pa pravic tretjih oseb varovati tožnik, niti poseg v te pravice sam zase ne pomeni ničnosti odločbe.
ZS člen 84, 84/4, 87, 87/6, 89, 89/1, 89/1-2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 18.
sodni cenilec - sodni izvedenec - razrešitev sodnega cenilca in izvedenca - pogoji za razrešitev - strokovno izobraževanje - obvestilo o začetku postopka - bistvena kršitev pravil postopka
Ne iz izpodbijane odločbe, ne iz spisne dokumentacije v zadevi ne izhaja, da bi bilo tožniku poslano obvestilo iz 18. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, da je zoper njega začet postopek za razrešitev po uradni dolžnosti, z navedbo razlogov za razrešitev, ter da bi mu bil omogočen odgovor. Tožnik tako utemeljeno opozarja na kršitev pravil postopka.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - že plačan komunalni prispevek - nov postopek za izdajo gradbenega dovoljenja
Čeprav je tožnik v letu 2003 plačal komunalni prispevek zaradi vodenja takratnega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za isti objekt, je dejstvo, da gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, zato tožnik pravic, ki bi mu v tistem času šle zaradi plačanega prispevka (priključitev objekta in uporaba občinske komunalne opreme – npr. uporaba cest, javnih površin v občini), ni konzumiral. V tem primeru je imel možnost zahtevati vračilo plačanega komunalnega prispevka.
inšpekcijski postopek - ustavitev izvršbe - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora
Glede na to, da je organ, pristojen za izdajo odločbe o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, glede na določbo petega odstavka 157. člena ZGO-1, vezan na odločbo pristojnega gradbenega inšpektorja, ki je v obravnavanem primeru postala pravnomočna, okoliščina, ali bo do izvršitve odločbe gradbenega inšpektorja prišlo ali ne, ne more vplivati na odločitev v tej zadevi.
davčna izvršba - upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu je tudi obstoj pravnega interesa, ki mora biti podan ves čas postopka. V tem pogledu mora tožnik izkazati, da bi ugoditev tožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. V obravnavani zadevi pa tožnik izpodbija sklep, s katerim se zgolj ugotavljajo posamezna dejstva v zadevi davčne izvršbe in ki v njegov pravni položaj ne posega, saj kakršnikoli pravnih posledic tožniku ne nalaga. Sodišče je zato tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
priznanje statusa kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - kmetijska dejavnost - pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti
Ker je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da tožnik ni izpolnjeval pogojev za priznanje statusa kmeta po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, je v nadaljevanju pravilno presojal tudi, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta po četrti alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - plačilo izvršilnih stroškov - seznam premoženja
Organ za brezplačno pravno pomoč je pravilno ocenil, da vložitev pritožbe v izvršilni zadevi ne bi bila razumna in ne bi imela verjetnega izgleda za uspeh, saj je sodišče s sklepom le odmerilo višino nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika, tožnik pa v prošnji ni navajal, da bi bili le-ti nepravilno odmerjeni, zoper odredbo, na podlagi katere je moral predložiti seznam o stanju svojega premoženja, pa ni pritožbe ali drugega pravnega sredstva. Torej je bila tedaj utemeljeno zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nezaključen upravni postopek v isti zadevi
Ker postopek na prvi stopnji v času, v katerem je bila tožniku že odobrena brezplačna pravna pomoč, še ni bil končan z izdajo odločbe, je organ za brezplačno pravno pomoč kasneje vloženo tožnikovo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrgel.
obročno plačilo davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - ustrezen instrument zavarovanja - terjatve zavezanca do davčnega organa iz naslova DDV
Plačilo davka v največ 12 mesečnih obrokih ali odlog plačila za največ 12 mesecev se dovoli tudi, če davčni zavezanec predloži katerikoli instrument zavarovanja iz 117. člena ZDavP-2 ali če dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register. Davčni organ lahko na zahtevo zavezanca za davek sprejme tudi druge instrumente zavarovanja, če na enakovreden način zagotavljajo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti. To pomeni, da morajo biti enako zanesljivi kot bančna garancija brez ugovora na prvi poziv, kot garantno pismo zavarovalnice, cirkulirani certificirani ček, avalirana menica oziroma gotovinski polog, torej kot tisti instrumenti, ki so določeni v prvem odstavku 117. člena ZDavP-2 in ki v skladu s 123. členom omogočajo unovčenje predloženega instrumenta in s tem takojšnje poplačilo celotne davčne obveznosti za primer, če davčni zavezanec ne izpolni davčne obveznosti v predpisanem roku. Pri ugotavljanju ustreznosti ponujenega zavarovanja gre za presojo po prostem preudarku, ki omogoča davčnemu organu, da izbere odločitev, ki jo šteje za najprimernejšo glede na javno korist, ki se zasleduje pri odločanju.
kmetijsko zemljišče - odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča - evidenca dejanske rabe kmetijskih zemljišč - namen evidence
Pri odločanju o obveznosti plačila odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča je uporaba podatkov iz evidence dejanske rabe zemljišč pravilna.