brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stečaj pravne osebe - oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vrednost zalog
Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožeča stranka razpolaga s sredstvi za plačilo predujma za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka (v višini 3.434,50 EUR), saj ima v bilanci stanja izkazane zaloge v vrednosti 70.231,00 EUR. Na navedeno pa ne more vplivati (neizkazani) tožbeni ugovor, da naj bi bila dejanska vrednost zalog le okoli 60,00 EUR, saj bi morala tožeča stranka te navedbe, skupaj z dokazili, navesti že ob vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Tožnica z gradbenim dovoljenjem, ki se nanaša na gostinsko-stanovanjski objekt, ne more izkazati izpolnjevanja pogoja iz tretjega odstavka 54. člena ZGO-1 za predvidena gradbena dela na večstanovanjskem objektu.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - seznanitev strank - ustna obravnava - možnost udeležbe - načelo zaslišanja stranke
Tožnica je bila s tem, ko je bilo vabilo na ustno obravnavo vročeno pooblaščenki za vročitev (in s tem tožnici) en mesec pred obravnavo, dovolj zgodaj obveščena o zadevi oz. o ponovnem vodenju postopka za isto gradnjo, o naroku in o možnosti seznanitve s projektno dokumentacijo. Če tožnica, ki živi v ZDA, kljub takemu vabljenju iz opravičljivih razlogov (bolezni) ni mogla zagotoviti svoje osebne udeležbe na obravnavi oz. pred tem osebne seznanitve z dokumentacijo, bi svoje pravice lahko zavarovala tako, da bi za zastopanje v postopku pooblastila drugo osebo.
Tožnik z ugovori, ki se nanašajo na gradnjo večstanovanjskega objekta, pozidanost, odmike od ceste, vodno in prometno soglasje ter gradnjo na vodnem zemljišču ne uveljavlja svojega pravnega interesa, temveč javni oz. dejanski interes, za kar nima podlage v prvem odstavku 43. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - pravočasnost prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Glede na drugi odstavek 11. člena ZBPP zgolj okoliščina, da je bil narok istega dne, ko je organ prejel tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, opravljen in tudi zaključen, pri čemer ni ugotovljeno, kdaj je tožnik dejansko vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ali je bilo od dneva vložitve prošnje za BPP opravljeno kakšno dejanje pravne pomoči, v zvezi s katerim je tožnik zaprosil za BPP, ne more biti podlaga za vsebinsko presojo (ne)razumnosti tožnikovih pričakovanj v obravnavanem delovnem sporu.
inšpekcijski postopek - ustavitev izvršbe - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora
Glede na to, da je organ, pristojen za izdajo odločbe o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, glede na določbo petega odstavka 157. člena ZGO-1, vezan na odločbo pristojnega gradbenega inšpektorja, ki je v obravnavanem primeru postala pravnomočna, okoliščina, ali bo do izvršitve odločbe gradbenega inšpektorja prišlo ali ne, ne more vplivati na odločitev v tej zadevi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - podporni zid - armiranobetonska plošča - uporabno dovoljenje po zakonu - izvršitev inšpekcijske odločbe - poseg v pravice tretjih oseb
Podporni zid in armiranobetonska plošča ne predstavljata ne gospodarske javne infrastrukture ne stavbe. Določba 197. člena ZGO-1, ki za tam naštete objekte vzpostavlja fikcijo obstoja uporabnega (in s tem gradbenega) dovoljenja, se torej nanju ne nanaša.
Kolikor bi izvršitev inšpekcijske odločbe pomenila poseg v pravice tretjih oseb, lahko te osebe v inšpekcijskem postopku zavarujejo svoje pravice z udeležbo v postopku oziroma z zahtevo za vstop v postopek, ne more pa pravic tretjih oseb varovati tožnik, niti poseg v te pravice sam zase ne pomeni ničnosti odločbe.
predhodna odredba - domneva nevarnosti - zanikanje obligacijskega razmerja - razširitev predhodne odredbe z drugimi sredstvi zavarovanja
1. Pri presojanju, ali je dolžnik v ugovoru zanikal obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, ali ne, ni odločilno, kako je sam označil vsebino svojega ugovora (kot je npr. to storil v konkretnem primeru dolžnik, ko je zapisal, da izrecno izpostavlja, da ne zanika obstoja obligacijskega razmerja z upnikom), ampak je odločilno, kakšna je vsebina tega ugovora.
2. Če dolžnik zgolj pavšalno navaja, da upnikova terjatev ne obstoji, da mu ni ničesar dolžan, in da je vse svoje obveznosti do upnika v celoti izpolnil, ne da bi pri tem svoje ugovorne navedbe kakorkoli konkretiziral in izkazal, je prvostopno sodišče pravilno odločilo, ko je takšen vsebinsko „prazen“ ugovor uvrstilo med ugovore, s katerimi dolžnik zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom.
ZS člen 84, 84/4, 87, 87/6, 89, 89/1, 89/1-2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 18.
sodni cenilec - sodni izvedenec - razrešitev sodnega cenilca in izvedenca - pogoji za razrešitev - strokovno izobraževanje - obvestilo o začetku postopka - bistvena kršitev pravil postopka
Ne iz izpodbijane odločbe, ne iz spisne dokumentacije v zadevi ne izhaja, da bi bilo tožniku poslano obvestilo iz 18. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, da je zoper njega začet postopek za razrešitev po uradni dolžnosti, z navedbo razlogov za razrešitev, ter da bi mu bil omogočen odgovor. Tožnik tako utemeljeno opozarja na kršitev pravil postopka.
Upravni organ je ugotovitev, da gre v obravnavanem primeru za novogradnjo, utemeljil ne le z opisom stanja obravnavane gradnje temveč tudi s fotografijo iz leta 2008, iz katere je razvidno, da takrat na tem mestu prizidka ni bilo. Tožnik ne v upravnem postopku ne v tožbi ne oporeka verodostojnosti fotografije, na katero je upravni organ oprl navedeno ugotovitev. Zgolj nestrinjanje z odločitvijo pa še ne pomeni, da bi moral inšpekcijski organ dejstvo, ali je objekt leta 2008 obstajal ali ne, ugotavljati z dokazi, ki jih tožnik v upravnem postopku niti ni predlagal.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-6. SZ-1 člen 5, 5/2, 15, 15/1, 15/2, 29, 29/1, 29/2. SPZ člen 67, 67/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - večstanovanjski objekt - etažna lastnina - soglasje etažnih lastnikov - poseg v skupne dele - poseg v konstrukcijo objekta - strop - strešno okno
Iz besedila drugega odstavka 5. člena SZ-1 izhaja, da so skupni deli le gradbeni elementi, ki tvorijo konstrukcijo večstanovanjske hiše in ne vsi gradbeni elementi, spuščeni strop pa je po standardu SIST ISO 6707-1 strop, ki zmanjšuje višino prostora, ali strop, ki zagotavlja prostor za inštalacije.
Če za predlagano izvedbo okenskih odprtin v strehi gradbeno dovoljenje ni treba pridobiti (če npr. ne posega v konstrukcijo strehe ipd.), je treba ugotoviti, ali gre kljub temu za posel, ki presega okvir rednega upravljanja, ki po prvem odstavku 29. člena SZ-1 zahteva soglasje treh četrtin etažnih lastnikov glede na njihove solastninske deleže.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - že plačan komunalni prispevek - nov postopek za izdajo gradbenega dovoljenja
Čeprav je tožnik v letu 2003 plačal komunalni prispevek zaradi vodenja takratnega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za isti objekt, je dejstvo, da gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, zato tožnik pravic, ki bi mu v tistem času šle zaradi plačanega prispevka (priključitev objekta in uporaba občinske komunalne opreme – npr. uporaba cest, javnih površin v občini), ni konzumiral. V tem primeru je imel možnost zahtevati vračilo plačanega komunalnega prispevka.
S pogodbenim pogojem, s katerim je potrošnik seznanjen šele po sprejemu ponudbe o 14- dnevnem brezplačnem dostopu in po opravljeni registraciji s poslanim sms sporočilom (pogodbeni pogoj v postopku registracije sledi fazi, ko potrošnik pošlje sporočilo, s katerim aktivira dostop) tožnica v bistvu doseže, da takšno pogodbo, za katero je potrošnik utemeljeno mislil, da je sklenjena za določen čas, podaljša za nedoločen čas, če potrošnik v relativno kratkem roku ne sporoči, da podaljšanja ne želi. S takšnim pogojem je tožnica tudi po presoji sodišča povzročila, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval ob sprejemu ponudbe o 14- dnevnem brezplačnem dostopu.
ZUP člen 237, 237/1, 237/1-1, 279, 279/1, 279/1-1.
enotno dovoljenje za gradnjo - ničnost odločbe - ničnostni razlogi - napačna uporaba materialnega prava
Vprašanje, ali je bilo pri odločanju o zahtevi pravilno uporabljeno materialno pravo – torej tudi, ali ni bilo uporabljeno, pa bi moralo biti –, ni vprašanje ničnostnega razloga, ampak pritožbeni razlog iz 1. točke prvega odstavka 237. člena ZUP.
ZDDDČPNO člen 5, 6, 12, 13. URS člen 2, 33. ZDavP-2 člen 81.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne krize - povratna veljava zakona - retroaktivnost - neprava retroaktivnost - načelo zaupanja v pravo - pravica do zasebne lastnine - stopnja obdavčitve - obrazložitev odločbe
Kolikor gre za dohodke, prejete po uveljavitvi ZDDDČPNO, kot je to v obravnavani zadevi, zakon ni retroaktiven in zato po presoji sodišča tudi ni v nasprotju z Ustavo. Posega zgolj v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Zato gre lahko le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Uvedba dodatnega obdavčenja temu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje. S predpisano davčno stopnjo pa zakon po mnenju sodišča tudi ne posega prekomerno v pravico do zasebne lastnine, čeprav lahko stopnja obdavčitve doseže 90%. Navedeno velja namreč le za dohodke, ki po višini presegajo predpisano zgornjo mejo, dohodki do predpisanega limita pa niso predmet dodatnega obdavčenja. Le z visoko stopnjo obdavčitve je mogoče doseči (stvarno upravičen) cilj zakonodajalca, da se višina plač poslovodij in nadzornikov prilagodi gospodarskemu stanju družb, ki jih vodijo oziroma nadzorujejo.
Odprave izpodbijane odločbe tudi ne narekuje vsebina njene obrazložitve. Ta je namreč skladna z (v razmerju do 214. člena ZUP specialno) določbo 81. člena ZDavP-2.
Pogojni odpust prestajanja kazni zapora ni pravica obsojenca. To je privilegij, ki ga je lahko udeležen tisti obsojenec, ki s svojem vedenjem med prestajanjem kazni v zavodu pokaže, da je pripravljen spremeniti in urediti svoje življenje tako, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal.
ZDavP člen 47, 95. ZDavP-1 člen 32. ZDavP-2 člen 97, 155, 155/1, 155/1-5.
davek - vračilo davka - davčne obveznosti izbrisane družbe
Med strankama ostaja sporno, ali je tožnica upravičena do vrnitve plačanih davčnih obveznosti izbrisane družbe A. d.o.o. Tožnica je namreč v aprilu 2003 sama poplačala celotni znesek obveznosti družbe. Vračilo davka je urejal ZDavP v 95. členu oziroma ZDavP-1 v 32. členu, sedaj veljavni ZDavP-2 pa ga ureja v 97. členu. Pri tem je bistveno, da po podatkih spisa tožnica ne razpolaga z veljavnim pravnim naslovom, ki bi ji omogočal vrnitev plačanega davka, in kaj takega niti ne trdi. Razlogi za vrnitev davka, ki jih uveljavlja in ki se nanašajo na odpravo sklepov o izvršbi, za odločitev niso relevantni.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 člen 13. Javni razpis za ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011 točka IV.
program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - neposredna plačila v kmetijstvu - nepovratna sredstva - pogoji za pridobitev sredstev - datum prevzema kmetije - prvi prevzem kmetije
Če je prijavitelj že lastnik kmetije, se kot prvi prevzem upošteva le prevzem kmetije, ki je po obsegu kmetijskih zemljišč v uporabi večja od kmetije, ki jo je imel prijavitelj v lasti od sedaj. Pri tem pa mora tudi ta nova kmetija izpolnjevati pogoje glede tega, kaj šteje kot kmetija, to je kmetija z vsemi pripadajočimi zemljišči, vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Iz podatkov spisa ne izhaja, tožnica pa tega tudi ne zatrjuje, da bi svojo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči dopolnila s podatki, ki jih je zahtevala tožena stranka v pozivu z dne 12. 3. 2013. Tožena stranka je v svojem pozivu jasno, določno in natančno navedla, katere podatke potrebuje za meritorno odločanje o tožničini prošnji, slednja pa v upravnem postopku ni kakorkoli uveljavljala, da zahtevanih podatkov zaradi določenih objektivnih razlogov ne bi mogla predložiti.
Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, člen 3, 3/1, 16, 16/1, 16/1 e.
mednarodna zaščita - dublinski postopek - predhodna prošnja za azil v drugi državi - pristojna država za obravnavo prošnje za priznanje mednarodne zaščite
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da so podane okoliščine, zaradi katerih je za obravnavanje tožnikove prošnje odgovorna Kraljevina Nizozemska. Tožnik v tožbi niti ne ugovarja temu, da ne bi bila podana pravna podlaga po e) točki prvega odstavka 16. člena Dublinske uredbe.
Drugi odstavek 3. člen Dublinske uredbe res omogoča vsaki državi članici, da obravnava prošnjo za azil tudi če to obravnavanje ni njena odgovornost, vendar pa hkrati meni, da razlogi, zaradi katerih naj bi tožena stranka v konkretnem primeru uporabila to določilo, niso utemeljeni.