inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - ureditev kmetijskih zemljišč
Ker je bil travnik po celotni širini in dolžini poraščen z gozdnimi drevesi različnih vrst in velikosti, ki niso bila izsekana in odstranjena, je inšpektor pravilno ugotovil, da že dovoljena izvršba s prisilitvijo ni bila uspešna.
ZDavP člen 47, 95. ZDavP-1 člen 32. ZDavP-2 člen 97, 155, 155/1, 155/1-5.
davek - vračilo davka - davčne obveznosti izbrisane družbe
Med strankama ostaja sporno, ali je tožnica upravičena do vrnitve plačanih davčnih obveznosti izbrisane družbe A. d.o.o. Tožnica je namreč v aprilu 2003 sama poplačala celotni znesek obveznosti družbe. Vračilo davka je urejal ZDavP v 95. členu oziroma ZDavP-1 v 32. členu, sedaj veljavni ZDavP-2 pa ga ureja v 97. členu. Pri tem je bistveno, da po podatkih spisa tožnica ne razpolaga z veljavnim pravnim naslovom, ki bi ji omogočal vrnitev plačanega davka, in kaj takega niti ne trdi. Razlogi za vrnitev davka, ki jih uveljavlja in ki se nanašajo na odpravo sklepov o izvršbi, za odločitev niso relevantni.
ZDDDČPNO člen 5, 6, 12, 13. URS člen 2, 33. ZDavP-2 člen 81.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne krize - povratna veljava zakona - retroaktivnost - neprava retroaktivnost - načelo zaupanja v pravo - pravica do zasebne lastnine - stopnja obdavčitve - obrazložitev odločbe
Kolikor gre za dohodke, prejete po uveljavitvi ZDDDČPNO, kot je to v obravnavani zadevi, zakon ni retroaktiven in zato po presoji sodišča tudi ni v nasprotju z Ustavo. Posega zgolj v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Zato gre lahko le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Uvedba dodatnega obdavčenja temu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje. S predpisano davčno stopnjo pa zakon po mnenju sodišča tudi ne posega prekomerno v pravico do zasebne lastnine, čeprav lahko stopnja obdavčitve doseže 90%. Navedeno velja namreč le za dohodke, ki po višini presegajo predpisano zgornjo mejo, dohodki do predpisanega limita pa niso predmet dodatnega obdavčenja. Le z visoko stopnjo obdavčitve je mogoče doseči (stvarno upravičen) cilj zakonodajalca, da se višina plač poslovodij in nadzornikov prilagodi gospodarskemu stanju družb, ki jih vodijo oziroma nadzorujejo.
Odprave izpodbijane odločbe tudi ne narekuje vsebina njene obrazložitve. Ta je namreč skladna z (v razmerju do 214. člena ZUP specialno) določbo 81. člena ZDavP-2.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 člen 13. Javni razpis za ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011 točka IV.
program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - neposredna plačila v kmetijstvu - nepovratna sredstva - pogoji za pridobitev sredstev - datum prevzema kmetije - prvi prevzem kmetije
Če je prijavitelj že lastnik kmetije, se kot prvi prevzem upošteva le prevzem kmetije, ki je po obsegu kmetijskih zemljišč v uporabi večja od kmetije, ki jo je imel prijavitelj v lasti od sedaj. Pri tem pa mora tudi ta nova kmetija izpolnjevati pogoje glede tega, kaj šteje kot kmetija, to je kmetija z vsemi pripadajočimi zemljišči, vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti.
Pogojni odpust prestajanja kazni zapora ni pravica obsojenca. To je privilegij, ki ga je lahko udeležen tisti obsojenec, ki s svojem vedenjem med prestajanjem kazni v zavodu pokaže, da je pripravljen spremeniti in urediti svoje življenje tako, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Iz podatkov spisa ne izhaja, tožnica pa tega tudi ne zatrjuje, da bi svojo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči dopolnila s podatki, ki jih je zahtevala tožena stranka v pozivu z dne 12. 3. 2013. Tožena stranka je v svojem pozivu jasno, določno in natančno navedla, katere podatke potrebuje za meritorno odločanje o tožničini prošnji, slednja pa v upravnem postopku ni kakorkoli uveljavljala, da zahtevanih podatkov zaradi določenih objektivnih razlogov ne bi mogla predložiti.
Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, člen 3, 3/1, 16, 16/1, 16/1 e.
mednarodna zaščita - dublinski postopek - predhodna prošnja za azil v drugi državi - pristojna država za obravnavo prošnje za priznanje mednarodne zaščite
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da so podane okoliščine, zaradi katerih je za obravnavanje tožnikove prošnje odgovorna Kraljevina Nizozemska. Tožnik v tožbi niti ne ugovarja temu, da ne bi bila podana pravna podlaga po e) točki prvega odstavka 16. člena Dublinske uredbe.
Drugi odstavek 3. člen Dublinske uredbe res omogoča vsaki državi članici, da obravnava prošnjo za azil tudi če to obravnavanje ni njena odgovornost, vendar pa hkrati meni, da razlogi, zaradi katerih naj bi tožena stranka v konkretnem primeru uporabila to določilo, niso utemeljeni.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek - prevzem dolga
V zadevi je sporno, ali znesek 44.500,00 EUR, ki ga je namesto pri njej zaposlenega delavca tožeča stranka povrnila njegovemu bivšemu delodajalcu, pomeni izplačilo dohodka oziroma prejemka fizični osebi, od katerega je izplačevalec dolžan plačati davek po odbitku. Za dohodek po ZDoh-2 se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali ji je kako drugače dan na razpolago. S tem, ko je tožeča stranka plačala dolg pri njej zaposlenega delavca, je prevzela njegov dolg do bivšega delodajalca in izplačilo opravila namesto njega oziroma v njegovo korist. To pomeni, da gre za izplačilo dohodka fizični osebi, od katerega je izplačevalec dolžan plačati davek po odbitku, in ne za morebitno boniteto, ki je izvzeta iz obdavčitve.
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode člen 5, 5/2.
inšpekcijski ukrep - čiščenje komunalnih odpadnih voda - priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - inšpekcijski zavezanec
Zavezanec za priključitev stavbe na javno kanalizacijsko omrežje je lastnik stavbe, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Dejstvo, da je v teku postopek za vzpostavitev etažne lastnine, na izrek inšpekcijskega ukrepa ne more vplivati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - začasni odlog plačila davčnega dolga
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožba v upravnem sporu zoper za tožnika ugodno odločbo o začasnem odlogu plačila davčnega dolga za dobo 23 mesecev, ob upoštevanju določil 24. člena ZBPP v povezavi s 1. odstavkom 63. člena ZUS-1 nima verjetnega izgleda za uspeh in je ni razumno sprožati.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 (PRP 2007 do 2013) v letih 2010 do 2013 člen 24.
program razvoja podeželja - kmetijski ukrepi - plačila za ukrepe KOP - obtežba z živino - prijavljene površine - ugotovljene površine - kontrolni pregled
Ugotovljena obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu je večja od 1,9 GVŽ/ha, zato se vsi zahtevki KOP zavrnejo.
Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila člen 5, 5/2.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - kriteriji za odmero nadomestila - namenska raba zemljišča
V upravnem postopku ni bilo ugotovljeno, kakšna je namenska raba zemljišča, na katerem se nahaja objekt, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja. Opredelitev namenske rabe zemljišča pa je bistvena za odmero nadomestila.
davčni register - podatki o številkah transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa v tujini - osebni podatki - davčna tajnost
Podatki, ki se zberejo v davčnem postopku od zavezancev za davek, in drugi podatki, ki se zberejo v zvezi z davčno obveznostjo zavezanca za davek, se varujejo kot zaupni, s tem da je posebej določeno, komu je mogoče te podatke razkriti, pod katerimi pogoji in tudi v katerem obsegu. Takšni so tudi podatki o številkah transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa, odprtih pri bankah in hranilnicah izven Slovenije, ki jih vsebuje davčni register in ki se pridobivajo v zvezi z davčno obveznostjo oziroma za namene pobiranja davkov od fizičnih oseb in iz centralnega registra prebivalstva. Gre torej za podatke, ki se varujejo kot osebni podatki in obenem kot davčna tajnost. Zato je določbe ZDavP-2, ki posebej določajo, kdo in v kakšen obsegu je upravičen pridobivati te podatke, z ozirom na določbe 4. člena ZIZ šteti za specialne in s tem za določbe, ki prevladajo nad ureditvijo, ki velja za izvršilni postopek pred sodišči.
ZGO-1 člen 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 12.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Počitniški objekt v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost ni izrecno določen kot enostavni objekt. Ker je gradnja objekta v nasprotju z veljavnimi prostorskimi akti, objekta ni mogoče šteti za enostavni objekt, za gradnjo katerega ne bi bilo treba pridobiti gradbenega dovoljenja.
ZUS-1 člen 2, 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6. ZDSS-1 člen 44.
visoko šolstvo - volitve dekana fakultete - sklep o začetku postopka volitev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - kolektivni delovni spor - učinkovito sodno varstvo
Iz ZDSS-1 sicer ne izhaja, da sodno varstvo pravice do soodločanja iz 75. člena Ustave zaposleni v javnih zavodih lahko uveljavljajo le kolektivno in da jim ne pripada ta pravica kot posameznikom, saj se po določbi 44. člena ZDSS-1 postopek tudi v kolektivnih delovnih sporih začne s predlogom udeleženca, ki je lahko „oseba“, organ ali združenje, in v enakem smislu udeležbo posameznika kot „osebe“ predvideva 45. člen in 51. člen ZDSS-1; specialni predpis ZSDU, ki bi ga bilo treba v konkretnem primeru uporabiti skupaj z določbami ZVis o volitvah dekana, pa izrecno določa, da pravico do sodelovanja pri upravljanju v zavodih uresničujejo delavci kot posamezniki po določbah tega zakona, kolektivno pa v skladu s posebnim zakonom.
Sodišče nima podlage, da bi zadevo odstopilo v reševanje delovnemu sodišču in tudi nima podlage za to, da bi drugače, kot je to presodilo Vrhovno sodišče, ugotovilo, da je treba zaradi zagotavljanja učinkovitosti sodnega varstva izpodbijani akt interpretirati kot drug posamični akt iz 2. odstavka 2. člena ZUS-1 oziroma da gre za akt po 1. odstavku 4. člena ZUS-1, ker sodno varstvo zoper dokončno odločitev o imenovanju dekanje ne bo učinkovito. Vprašanje (ne)učinkovitosti sodnega varstva zoper dokončni akt o imenovanju dekanje je namreč v veliki meri dejansko vprašanje, ki ima sicer bistvene pravne posledice, vendar pa je dokazno breme na tožnikih, da bi prepričljivo izkazali, da sodno varstvo zoper dokončni akt o imenovanju nove dekanje ne bo učinkovito.
dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - rok za izdajo odločbe - izrek odločbe - cenitev - ocena davčne osnove - znižanje z oceno določene davčne osnove - dokazno breme
Ugovor bistvene kršitve pravil postopka zaradi prekoračitve roka za izdajo odločbe, ki ga določa 141. člen ZDavP-2, ni utemeljen, saj je ta rok, enako kot rok za izdajo odločbe po ZUP, zakonski instrukcijski rok.
Vrsta naloženega davka je v izreku izpodbijane odločbe glede na zakonsko ureditev ustrezno označena kot „davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2“, kar omogoča tako preizkus zapadlosti davčne obveznosti kot tudi njenega morebitnega vpliva na predhodno odmerjene in plačane davčne obveznosti.
V primeru odmere po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 gre za ugotavljanje davčne osnove davčnega obdobja, ki zajema več davčnih (koledarskih) let skupaj, to pa onemogoča odmero dohodnin po posameznih davčnih letih. Ker se dohodki, ki so bili že obdavčeni, v davčno osnovo ne vštevajo, izpodbijana odločba ne vpliva na predhodno odmerjene in plačane davčne obveznosti.
Cenitev je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Verjetno izkazana dejstva za znižanje davčne osnove ne zadoščajo.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite
Po oceni sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje nobenega od dveh statusov (statusa begunca in statusa subsidiarne oblike zaščite). Tožena stranka je pravilno sklepala, da se od osebe, ki je preganjana do te mere, da je zaradi tega morala zapustiti izvorno državo in iskati varnost drugje, upravičeno in utemeljeno pričakuje, da bodo vsa njena dejanja usmerjena izključno v iskanje zaščite in bo za pomoč zaprosila takoj, ko se ji bo za to ponudila možnost
dohodnina - odmera obveznosti iz kmetijstva - davčna osnova - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gospodarske dejavnosti - plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in drugih državnih pomoči - subvencije - kmečko gospodinjstvo
Za upoštevanje oziroma pripis dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 pri ugotavljanju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti je odločilno, ali fizična oseba spada v kmečko gospodinjstvo po določbah tega zakona. Po določbi drugega odstavka 69. člena ZDoh-2 je za to presojo bistveno, ali je fizična oseba na dan 30. junija v davčnem letu v evidentiranem kmečkem gospodinjstvu na istem naslovu stalno ali začasno prijavljena po predpisih o prijavi prebivališča.
Iz priloženih računov, ki jih je tožniku izdal subjekt B., izhaja, da navedeni računi ne vsebujejo obveznih sestavin, ki jih določa 82. člena ZDDV-1. Navedeni računi so po vsebini splošni in iz njih ne izhaja obseg in vrsta opravljenih storitev ter datum opravljenih storitev. Zato je zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV, ki ga tožnik uveljavlja na podlagi teh računov, pravilna in zakonita. Ker računi formalno niso pravilni, je že to samo po sebi razlog, da tožniku ne gre pravica do odbitka vstopnega DDV.