Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, člen 3, 3/1, 16, 16/1, 16/1 e.
mednarodna zaščita - dublinski postopek - predhodna prošnja za azil v drugi državi - pristojna država za obravnavo prošnje za priznanje mednarodne zaščite
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da so podane okoliščine, zaradi katerih je za obravnavanje tožnikove prošnje odgovorna Kraljevina Nizozemska. Tožnik v tožbi niti ne ugovarja temu, da ne bi bila podana pravna podlaga po e) točki prvega odstavka 16. člena Dublinske uredbe.
Drugi odstavek 3. člen Dublinske uredbe res omogoča vsaki državi članici, da obravnava prošnjo za azil tudi če to obravnavanje ni njena odgovornost, vendar pa hkrati meni, da razlogi, zaradi katerih naj bi tožena stranka v konkretnem primeru uporabila to določilo, niso utemeljeni.
priznanje statusa kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - kmetijska dejavnost - pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti
Ker je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da tožnik ni izpolnjeval pogojev za priznanje statusa kmeta po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, je v nadaljevanju pravilno presojal tudi, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta po četrti alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ.
davčni register - podatki o številkah transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa v tujini - osebni podatki - davčna tajnost
Podatki, ki se zberejo v davčnem postopku od zavezancev za davek, in drugi podatki, ki se zberejo v zvezi z davčno obveznostjo zavezanca za davek, se varujejo kot zaupni, s tem da je posebej določeno, komu je mogoče te podatke razkriti, pod katerimi pogoji in tudi v katerem obsegu. Takšni so tudi podatki o številkah transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa, odprtih pri bankah in hranilnicah izven Slovenije, ki jih vsebuje davčni register in ki se pridobivajo v zvezi z davčno obveznostjo oziroma za namene pobiranja davkov od fizičnih oseb in iz centralnega registra prebivalstva. Gre torej za podatke, ki se varujejo kot osebni podatki in obenem kot davčna tajnost. Zato je določbe ZDavP-2, ki posebej določajo, kdo in v kakšen obsegu je upravičen pridobivati te podatke, z ozirom na določbe 4. člena ZIZ šteti za specialne in s tem za določbe, ki prevladajo nad ureditvijo, ki velja za izvršilni postopek pred sodišči.
ZGO-1 člen 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 12.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Počitniški objekt v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost ni izrecno določen kot enostavni objekt. Ker je gradnja objekta v nasprotju z veljavnimi prostorskimi akti, objekta ni mogoče šteti za enostavni objekt, za gradnjo katerega ne bi bilo treba pridobiti gradbenega dovoljenja.
davčna izvršba - upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu je tudi obstoj pravnega interesa, ki mora biti podan ves čas postopka. V tem pogledu mora tožnik izkazati, da bi ugoditev tožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. V obravnavani zadevi pa tožnik izpodbija sklep, s katerim se zgolj ugotavljajo posamezna dejstva v zadevi davčne izvršbe in ki v njegov pravni položaj ne posega, saj kakršnikoli pravnih posledic tožniku ne nalaga. Sodišče je zato tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila člen 5, 5/2.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - kriteriji za odmero nadomestila - namenska raba zemljišča
V upravnem postopku ni bilo ugotovljeno, kakšna je namenska raba zemljišča, na katerem se nahaja objekt, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja. Opredelitev namenske rabe zemljišča pa je bistvena za odmero nadomestila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nezaključen upravni postopek v isti zadevi
Ker postopek na prvi stopnji v času, v katerem je bila tožniku že odobrena brezplačna pravna pomoč, še ni bil končan z izdajo odločbe, je organ za brezplačno pravno pomoč kasneje vloženo tožnikovo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrgel.
obročno plačilo davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - ustrezen instrument zavarovanja - terjatve zavezanca do davčnega organa iz naslova DDV
Plačilo davka v največ 12 mesečnih obrokih ali odlog plačila za največ 12 mesecev se dovoli tudi, če davčni zavezanec predloži katerikoli instrument zavarovanja iz 117. člena ZDavP-2 ali če dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register. Davčni organ lahko na zahtevo zavezanca za davek sprejme tudi druge instrumente zavarovanja, če na enakovreden način zagotavljajo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti. To pomeni, da morajo biti enako zanesljivi kot bančna garancija brez ugovora na prvi poziv, kot garantno pismo zavarovalnice, cirkulirani certificirani ček, avalirana menica oziroma gotovinski polog, torej kot tisti instrumenti, ki so določeni v prvem odstavku 117. člena ZDavP-2 in ki v skladu s 123. členom omogočajo unovčenje predloženega instrumenta in s tem takojšnje poplačilo celotne davčne obveznosti za primer, če davčni zavezanec ne izpolni davčne obveznosti v predpisanem roku. Pri ugotavljanju ustreznosti ponujenega zavarovanja gre za presojo po prostem preudarku, ki omogoča davčnemu organu, da izbere odločitev, ki jo šteje za najprimernejšo glede na javno korist, ki se zasleduje pri odločanju.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - plačilo izvršilnih stroškov - seznam premoženja
Organ za brezplačno pravno pomoč je pravilno ocenil, da vložitev pritožbe v izvršilni zadevi ne bi bila razumna in ne bi imela verjetnega izgleda za uspeh, saj je sodišče s sklepom le odmerilo višino nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika, tožnik pa v prošnji ni navajal, da bi bili le-ti nepravilno odmerjeni, zoper odredbo, na podlagi katere je moral predložiti seznam o stanju svojega premoženja, pa ni pritožbe ali drugega pravnega sredstva. Torej je bila tedaj utemeljeno zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep.
kmetijsko zemljišče - odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča - evidenca dejanske rabe kmetijskih zemljišč - namen evidence
Pri odločanju o obveznosti plačila odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča je uporaba podatkov iz evidence dejanske rabe zemljišč pravilna.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek - prevzem dolga
V zadevi je sporno, ali znesek 44.500,00 EUR, ki ga je namesto pri njej zaposlenega delavca tožeča stranka povrnila njegovemu bivšemu delodajalcu, pomeni izplačilo dohodka oziroma prejemka fizični osebi, od katerega je izplačevalec dolžan plačati davek po odbitku. Za dohodek po ZDoh-2 se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali ji je kako drugače dan na razpolago. S tem, ko je tožeča stranka plačala dolg pri njej zaposlenega delavca, je prevzela njegov dolg do bivšega delodajalca in izplačilo opravila namesto njega oziroma v njegovo korist. To pomeni, da gre za izplačilo dohodka fizični osebi, od katerega je izplačevalec dolžan plačati davek po odbitku, in ne za morebitno boniteto, ki je izvzeta iz obdavčitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - začasni odlog plačila davčnega dolga
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožba v upravnem sporu zoper za tožnika ugodno odločbo o začasnem odlogu plačila davčnega dolga za dobo 23 mesecev, ob upoštevanju določil 24. člena ZBPP v povezavi s 1. odstavkom 63. člena ZUS-1 nima verjetnega izgleda za uspeh in je ni razumno sprožati.
ZUS-1 člen 2, 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6. ZDSS-1 člen 44.
visoko šolstvo - volitve dekana fakultete - sklep o začetku postopka volitev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - kolektivni delovni spor - učinkovito sodno varstvo
Iz ZDSS-1 sicer ne izhaja, da sodno varstvo pravice do soodločanja iz 75. člena Ustave zaposleni v javnih zavodih lahko uveljavljajo le kolektivno in da jim ne pripada ta pravica kot posameznikom, saj se po določbi 44. člena ZDSS-1 postopek tudi v kolektivnih delovnih sporih začne s predlogom udeleženca, ki je lahko „oseba“, organ ali združenje, in v enakem smislu udeležbo posameznika kot „osebe“ predvideva 45. člen in 51. člen ZDSS-1; specialni predpis ZSDU, ki bi ga bilo treba v konkretnem primeru uporabiti skupaj z določbami ZVis o volitvah dekana, pa izrecno določa, da pravico do sodelovanja pri upravljanju v zavodih uresničujejo delavci kot posamezniki po določbah tega zakona, kolektivno pa v skladu s posebnim zakonom.
Sodišče nima podlage, da bi zadevo odstopilo v reševanje delovnemu sodišču in tudi nima podlage za to, da bi drugače, kot je to presodilo Vrhovno sodišče, ugotovilo, da je treba zaradi zagotavljanja učinkovitosti sodnega varstva izpodbijani akt interpretirati kot drug posamični akt iz 2. odstavka 2. člena ZUS-1 oziroma da gre za akt po 1. odstavku 4. člena ZUS-1, ker sodno varstvo zoper dokončno odločitev o imenovanju dekanje ne bo učinkovito. Vprašanje (ne)učinkovitosti sodnega varstva zoper dokončni akt o imenovanju dekanje je namreč v veliki meri dejansko vprašanje, ki ima sicer bistvene pravne posledice, vendar pa je dokazno breme na tožnikih, da bi prepričljivo izkazali, da sodno varstvo zoper dokončni akt o imenovanju nove dekanje ne bo učinkovito.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite
Po oceni sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje nobenega od dveh statusov (statusa begunca in statusa subsidiarne oblike zaščite). Tožena stranka je pravilno sklepala, da se od osebe, ki je preganjana do te mere, da je zaradi tega morala zapustiti izvorno državo in iskati varnost drugje, upravičeno in utemeljeno pričakuje, da bodo vsa njena dejanja usmerjena izključno v iskanje zaščite in bo za pomoč zaprosila takoj, ko se ji bo za to ponudila možnost
dohodnina - odmera obveznosti iz kmetijstva - davčna osnova - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gospodarske dejavnosti - plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in drugih državnih pomoči - subvencije - kmečko gospodinjstvo
Za upoštevanje oziroma pripis dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 pri ugotavljanju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti je odločilno, ali fizična oseba spada v kmečko gospodinjstvo po določbah tega zakona. Po določbi drugega odstavka 69. člena ZDoh-2 je za to presojo bistveno, ali je fizična oseba na dan 30. junija v davčnem letu v evidentiranem kmečkem gospodinjstvu na istem naslovu stalno ali začasno prijavljena po predpisih o prijavi prebivališča.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 (PRP 2007 do 2013) v letih 2010 do 2013 člen 24.
program razvoja podeželja - kmetijski ukrepi - plačila za ukrepe KOP - obtežba z živino - prijavljene površine - ugotovljene površine - kontrolni pregled
Ugotovljena obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu je večja od 1,9 GVŽ/ha, zato se vsi zahtevki KOP zavrnejo.
dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - rok za izdajo odločbe - izrek odločbe - cenitev - ocena davčne osnove - znižanje z oceno določene davčne osnove - dokazno breme
Ugovor bistvene kršitve pravil postopka zaradi prekoračitve roka za izdajo odločbe, ki ga določa 141. člen ZDavP-2, ni utemeljen, saj je ta rok, enako kot rok za izdajo odločbe po ZUP, zakonski instrukcijski rok.
Vrsta naloženega davka je v izreku izpodbijane odločbe glede na zakonsko ureditev ustrezno označena kot „davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2“, kar omogoča tako preizkus zapadlosti davčne obveznosti kot tudi njenega morebitnega vpliva na predhodno odmerjene in plačane davčne obveznosti.
V primeru odmere po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 gre za ugotavljanje davčne osnove davčnega obdobja, ki zajema več davčnih (koledarskih) let skupaj, to pa onemogoča odmero dohodnin po posameznih davčnih letih. Ker se dohodki, ki so bili že obdavčeni, v davčno osnovo ne vštevajo, izpodbijana odločba ne vpliva na predhodno odmerjene in plačane davčne obveznosti.
Cenitev je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Verjetno izkazana dejstva za znižanje davčne osnove ne zadoščajo.
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode člen 5, 5/2.
inšpekcijski ukrep - čiščenje komunalnih odpadnih voda - priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - inšpekcijski zavezanec
Zavezanec za priključitev stavbe na javno kanalizacijsko omrežje je lastnik stavbe, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Dejstvo, da je v teku postopek za vzpostavitev etažne lastnine, na izrek inšpekcijskega ukrepa ne more vplivati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnik je pred vložitvijo prošnje za BPP že vložil pritožbo zoper sodbo, kar po presoji sodišča pomeni, da s svojo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev rednega pravnega sredstva zoper sodbo ne more biti uspešen. Tožena stranka je tožniku pravilno pojasnila tudi, da mu na podlagi vložene prošnje ne more dodeliti BPP za vložitev pravnih sredstev pred Vrhovnim sodišče RS, Ustavnim sodiščem RS ali evropskim sodiščem. Vložitev teh pravnih sredstev bi bila v sedanji fazi postopka, ko niso izčrpana vsa redna pravna sredstva, preuranjena.