javni uslužbenec - zdravniška služba - priznanje specialističnega naziva - nova specializacija - pogoji za priznanje naziva
Določbo prvega odstavka 18.a člena ZZdrS je treba razlagati tako, da se nanaša na zdravnike specialiste, ki so tri leta po sprejetju nove specializacije že vsaj šest let specialisti s širšega oziroma drugega področja (ki je pred sprejemom nove specializacije pokrivalo področje, ki ga sedaj pokriva nova specializacija), kot taki (torej zdravniki z nazivom specialist) pa vsaj šest let opravljajo delo na ožjem specialističnem področju, za katero do 1. januarja 2000 ni bilo samostojne specializacije.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - rok za vložitev tožbe - nerazumna zadeva
Tožnik je tožbo vložil priporočeno po pošti 14. 8. 2012, zadnji dan 30-dnevnega roka za vložitev tožbe pa je potekel 20. 7. 2012, torej jo je vložil prepozno, kar je pravilno ugotovila tudi že tožena stranka.
denacionalizacija - prepoved razpolaganja z nepremičnino - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
Za izdajo začasne odrede o prepovedi razpolaganja z nepremičnino po 68. členu ZDen morata biti izkazana oba pogoja: verjetno izkazan razlog za zavarovanje in verjetno izkazana dejanska in pravna podlaga zahteve za vrnitev nepremičnin, pri čemer je trditveno in dokazno breme na stranki, ki predlaga izdajo začasne odredbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - predkazenski postopek
Zaključek organa za BPP, da tožba v upravnem sporu zoper odločbo št. Bpp 1641/2010 z dne 17. 12. 2012 nima verjetnih izgledov za uspeh, je pravilen, kajti odškodninska tožba nima verjetnih izgledov za uspeh (tak zaključek je utemeljen na dejanskem stanju zadeve in določbah OZ) ter za predkazenski postopek BPP glede na določbe ZBPP niti ni mogoče dodeliti. Organ za BPP je z izpodbijano odločbo zato mogel zavrniti tožnikovo prošnjo za BPP, ob tem ko je presodil, da tožba v upravnem sporu zoper odločbo št. Bpp 1641/2010 nima verjetnih izgledov za uspeh.
DDV - vračilo DDV - pogoji za vračilo DDV - vračilo vstopnega DDV - davčni zavezanec, ki nima sedeža v RS
V skladu s prvim odstavkom 74. člena ZDDV-1 ima davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ampak v drugi državi članici, pravico do vračila DDV zaračunanega za blago, ki so mu ga dobavili ali storitve, ki so jih zanj opravili drugi davčni zavezanci v Sloveniji ali za uvoz blaga v Slovenijo, če izpolnjuje zakonsko določene pogoje. Davčnim zavezancem s sedežem v drugi državi članici ima pravico do vračila tistih zneskov DDV za katere bi lahko davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji uveljavljal odbitek DDV v skladu s tem zakonom. Tožnica je zahtevala vračilo DDV za leto 2009 na podlagi osmih računov, za druge račune pa ni vložila zahteve. Zato je odločitev organa prve stopnje pravilna, ko je tožnici vrnil DDV po osmih računih.
Aktivno legitimacijo za predlaganje ničnosti imajo tiste osebe, ki izkazujejo pravovarstveno potrebo - z uveljavljanjem pravnega sredstva bi se jim njihov pravni položaj izboljšal. Ker tožnica ni zatrjevala ničnost denacionalizacijskih odločb zato, ker bi posegle v njene pravice (zatrjevala je poseg v pravice drugih oseb), bi ji prvostopenjski organ moral legitimacijo za vlogo, ki jo je obravnaval kot njen predlog za izrek ničnosti, odreči, in predlog zavreči. Tožnica torej ni bila upravičena do vsebinske obravnave svoje vloge, zato ne more uspešno izpodbijati sprejete odločitve, ker naj po vsebini ne bi bila pravilna. Vsebinska odločitev namesto procesne odločitve pa ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka.
Če naj bi bila tožničina vloga opozorilo ali pobuda, da organ postopa po uradni dolžnosti v skladu s 126. členom ZUP, pa upravni organ nanjo ni bil vezan, ampak je v svoji pristojnosti, v cilju varovanja javnega interesa presodil, ali so podani pogoji za izrek ničnosti. Odločbe o tem tožnica ni mogla zahtevati, zato tudi odločitve ne more izpodbijati po vsebini, saj ona ne varuje javne koristi.
ZDen člen 36, 37, 38, 43. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 8.
denacionalizacija - zasebno gospodarsko podjetje - vrednost podržavljenega podjetja - neto aktiva podjetja
Podržavljeno podjetje v denacionalizaciji je odškodovano v skladu z ZDen, če vrednost vrnjenih nepremičnin in za podržavljeno premoženje priznane odškodnine (če je del premoženja vrnjen v obliki odškodnine), doseže ugotovljeno vrednost podržavljenega podjetja (po metodi neto aktive). Ob takih, z ZDen skladnih izhodiščih je drugostopenjski organ z izpodbijano odločbo pravilno zavrnil zahtevo za denacionalizacijo tožnice v delu glede preostanka nevrnjenega premoženja, po tem ko je na podlagi ugotovljenih dejstev zaključil, da je bilo tožnici z odločbama že vrnjeno premoženje večje vrednosti, kot znaša ugotovljena neto aktiva podržavljenega podjetja.
Določbe 25. člena ZDen pridejo v poštev le tedaj, kadar se vračajo podržavljene nepremične stvari in jih ni mogoče uporabiti tudi tedaj, ko se vrača premoženje podržavljenega podjetja (v delu) na način iz 38. člena ZDen, to je z vrnitvijo nepremičnine v naravi, ter ne na tak način, da bi pri ugotavljanju neto aktive podržavljenega podjetja bila za več vredno nepremičnino po stanju v času vračanja upoštevana enaka vrednost kot po stanju v času podržavljenja, če razlika v vrednostih ne bi presegala 30 %.
denacionalizacija - status zemljišča ob podržavljenju - nezazidano stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče
Pravni status podržavljenih zemljišč kot stavbnih bi tožnika lahko dokazala le, če bi dokazala, da so bila v času podržavljenja opredeljena kot stavbna v načrtih stanovanjsko komunalne gradnje.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - subsidiarni upravni spor
V primerih, ko tožnik uveljavlja poseg v ustavno pravico z dejanjem, redni upravni spor po ZUS-1 ni možen. Za ugotovitev nezakonitosti dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice tožnika, v postopku do izdaje osnutka ugotovitev o konkretnem primeru, pa drugo sodno varstvo glede na določbe ZIntPK (tudi) ni predvideno, niti ni predvideno v drugem zakonu.
Morebitna ugotovitev, da je toženka z vodenjem postopka do izdaje osnutka ugotovitev o konkretnem primeru kršila tožnikove pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS, ker mu ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, s takojšnjo odpravo teh kršitev, ne more izboljšati tožnikovega pravnega položaja, saj je bil tožnik z navedbami v osnutku ugotovitev o konkretnem primeru že seznanjen in imel možnost izjasnitve oziroma odgovora pred oblikovanjem končne odločitve.
dohodnina - davčna osnova - odškodnina zaradi poškodovanja osebnega premoženja
Po presoji sodišča ima izplačani znesek, v delu, v katerem je bil izplačan kot "odškodnina za manjvrednost zemljišča vse elemente pravno priznane škode v skladu s pravili civilnega prava, zato predstavlja odškodnino v smislu določbe 7. točke 20. člena ZDoh-1. Med strankama namreč ni sporno, da je A. d.d. TP zgradil drugače kot je bilo dogovorjeno v pogodbi in da je gradnjo zamaknil "globje" v zemljišče s parc. št. 565/15 kot je bilo to predvideno s pogodbo. Iz tožbe v zadevi, ki je bila zaključena s sklenitvijo zadevne sodne poravnave, pa izhaja, da je tožeča stranka tožbo vložila prav iz razloga oškodovanja zaradi zamika gradnje, saj zaradi zamika, na sicer stavbnem zemljišču, ni več mogoče zgraditi stanovanjskega objekta.
ZPCP-2 člen 89. Pravilnik o načinu in merilih za delitev in uporabo dovolilnic in dovolilnic CEMT člen 10, 11, 11/7, 34.
dovolilnice - določitev letnega načrta dovolilnic za mednarodni cestni prevoz blaga - nov prevoznik - ekološki standard
Tožena stranka je pri ugotavljanju razpolaganja tožeče stranke z vozili, ki ustrezajo ekološkemu standardu EURO 5 in višje, pravilno uporabila podatke iz svoje evidence. V skladu z določbami 10. člena Pravilnika o načinu in merilih za delitev in uporabo dovolilnic in dovolilnic CEMT so namreč navedene podatke dolžni posredovati prevozniki, skupaj z vlogo za določitev letnega načrta dodelitve dovolilnic, tožeča stranka pa tedaj ni posredovala dokumentacije, iz katere bi bila razvidna kvaliteta vozil, saj je posredovala le kopijo prometnega dovoljenja za posamezno vozilo.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - sklep o dovolitvi izvršbe - drugo sodno varstvo - subsidiarni upravni spor
Tožeča stranka ima zoper sklep o dovolitvi izvršbe sodno varstvo (v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe), zato v tej zadevi niso izpolnjeni pogoji za odločanje po prvem odstavku 4. člena ZUS-1.
subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - poseg v pravico do zasebnosti - predkazenski postopek
Tožnik ima zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo v smislu 23. člena Ustave, saj je sodno varstvo zoper kršitve človekovih pravic v predkazenskem postopku tožniku zagotovljeno v kazenskem postopku že ob odločitvi o sodnem preizkusu obtožnice in izčrpano z izčrpanjem pravnih sredstev zoper kazensko sodbo. Navedeno pomeni, da ima tožnik zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo v kazenskem postopku in ne v upravnem sporu.
uporabno dovoljenje - prepoved uporabe objekta - sprememba namembnosti - večstanovanjska stavba - načelo zakonitosti
Trenutek izdaje odločbe pomeni zaključek odločanja v upravnem (oziroma inšpekcijskem) postopku. Vse naknadne možnosti uporabe rednih in izrednih pravnih sredstev so namenjene zgolj ugotavljanju zakonitosti in pravilnosti te odločbe glede na dejansko in pravno stanje, ki je veljalo v trenutku njene izdaje.
Spremembe namembnosti enostanovanjske stavbe v večstanovanjsko ni mogoče obravnavati v okviru tretjega odstavka 4. člena ZGO-1, saj je njeno bistvo, da stavba po njeni izvedbi ni več enostanovanjska, zato v tekem primeru ni mogoče govoriti o tem, da je bila sprememba namembnosti izvedena v enostanovanjski stavbi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - objekt akumulacije za zasneževanje
V obravnavanem primeru ne gre za uporabo dela objekta v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, temveč za ugotovitev, da objekt ni grajen v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem, kar med strankama ni sporno. Ne gre niti za to, da bi bil neskladen del gradnje, temveč je z gradbenim dovoljenjem neskladen cel objekt akumulacije za zasneževanje. Zato je napačno tožničino stališče, da se prepovedi ne morejo nanašati na tisti del gradnje, ki ustreza dimenzijam in kapacitetam, kot jih določa gradbeno dovoljenje.
ZGO-1 člen 3a. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 1, 16.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - kozolec - raba kozolca v reklamne namene - enostavni objekt
Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost je za enostavne objekte določila njihovo največjo velikost, način gradnje in rabe ter druge pogoje, ki so morali biti izpolnjeni, da se je objekt lahko štel za enostavni objekt. Navedeno pomeni, da tudi če sporni objekt oblikovno ustreza definiciji za kozolec, tega za njegovo rabo v reklamne namene ni mogoče trditi.
Zaradi gradnje novega objekta, kot je to v obravnavanem primeru, je mogoče odmeriti komunalni prispevek, če občina ni zagotovila gradnje kompletne komunalne opreme, s katero bi bila po mnenju investitorja šele zagotovljena opremljenost stavbnega zemljišča. V tem primeru mora namreč investitor, ki kljub temu želi graditi, na drug način zagotoviti minimalno komunalno oskrbo objekta v skladu z določbami prostorskega izvedbenega akta. Če to ni mogoče in zaradi tega gradbeno dovoljenje ni izdano, pa je upravičen do vračila morebiti že plačanega denarnega prispevka.
Občina ni upravičena do komunalnega prispevka za električno omrežje, saj ne gre za omrežje, katerega gradnjo bi zagotavljala sama.
sodniško napredovanje - hitrejše napredovanje sodnika - vezanost Sodnega sveta na oceno Personalnega sveta - obrazložitev odločbe
Nevezanost Sodnega sveta na oceno sodniške službe sicer res pomeni, da Sodni svet v postopku odločanja ni vezan na oceno Personalnega sveta in da je v skladu z 28. členom ZSS dolžan tudi sam preveriti izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev po kriterijih, ki so določeni v 29. členu ZSS. Vendar pa tako iz zakonske ureditve kot iz upravnosodne prakse izhaja, da mora pri tem upoštevati tudi oceno Personalnega sveta, ki ima naravo strokovnega mnenja o sodnikovem delu.
Na odločitev v tem upravnem sporu ne more vplivati po izdaji izpodbijane odločbe izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo ograje z dne 19. 6. 2012, ki ga je tožnica priložila tožbi. Vsekakor pa je navedeno gradbeno dovoljenje, v kolikor se nanaša na objekt, ki je predmet izpodbijane odločbe, lahko podlaga za ustavitev izvršbe v delu, v katerem se nanaša na ta objekt.
ZUS-1 člen 20, 20/1, 30, 30/1. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZGO-1 člen 3a, 152.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ustavitev gradnje - ničnost inšpekcijskega ukrepa - enostavni objekt - dovozna pot
Tožnik mora v tožbi jasno navesti argumente, s katerimi utemeljuje vloženo tožbo, zato se sodišče v tem upravnem sporu ni moglo opredeliti do navedb, ki jih je navajal v upravnem postopku, ne pa tudi v tožbi.
Tožnik z zatrjevanjem, da odločbe ni mogoče izvršiti, ker se glasi na prepoved nadaljnje gradnje na že zgrajenem objektu, utemeljuje nepravilno uporabo 152. člena ZGO-1 glede obsega prepovedi nadaljnje gradnje. Ker nepravilna uporaba materialnega prava ni ničnostni razlog, je očitek, da je odločba nična, neutemeljen. Enako velja za trditve o neizvršljivosti odrejene odstranitve obravnavanega objekta.
Dovozna pot dolžine do 300 m in širine do 4 m je uvrščena med nezahtevne objekte, teh pa brez gradbenega dovoljenja ni dopustno graditi, saj je gradnja brez gradbenega dovoljenja po 3.a členu ZGO-1 izjemoma dopustna le za enostavne objekte.