brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zastaranje kazenskega pregona
Kazenski pregon v zadevi, v zvezi s katero je tožnica zaprosila za BPP, je zastaral. Ker se zastaranje ugotavlja po uradni dolžnosti, je utemeljeno sklepati, da vložitev zahteve za preiskavo ali obtožnice po subsidiarnem tožilcu (tožnici) po odstopljenem kazenskem pregonu državnega tožilca, ne bi bilo več razumno oziroma takšno procesno dejanje ne bi imelo nobenega izgleda za uspeh.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Upravni organ mora po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP zahtevo stranke zavreči, če pri njenem predhodnem preizkusu ugotovi, da je o stvari že bilo pravnomočno odločeno ter da je bila izdana zavrnilna odločba, dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. Ni torej dovolj, da gre za identičen zahtevek, to je za zahtevo za priznanje statusa vojnega veterana in vpis v evidenco vojnih veteranov, pač pa mora biti zahtevek tak, da se opira na drugo pravno in dejansko podlago kot prejšnji. Kolikor temu ni tako, je mogoče govoriti o tem, da gre za dejansko za isto upravno stvar.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - rok za odpravo pomanjkljivosti - zavrženje vloge
Tožnica je imela možnost, da poda svojo izjavo v roku, ki ji je bil dan. Dejstvo, da je bila pisno pozvana na dopolnitev, pomeni, da je bilo zadoščeno določbi 67. člena ZUP, posledično pa njena vloga pravilno zavržena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku
Tožena stranka je pravilno presodila, da dejstva glede na osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja in obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge določene okoliščine, ne kažejo na to, da poštenega postopka brez dodelitve zagovornika ne bi bilo, še posebej ob upoštevanju 3. člena ZKP. V zadevi ne gre za tako zapleteno dejansko in pravno stanje, da tožnik sam v ponovnem kazenskem postopku po razveljavljeni sodbi prvostopenjskega sodišča ne bi razumel, česa je obdolžen, pa tudi ne bi mogel podati svojega zagovora in odgovarjati (če ne bo izkoristil možnosti, da se ne bo zagovarjal) na posamezna vprašanja.
Tožena stranka je vse potrebne podatke zemljiškoknjižnega stanja pridobila iz uradne evidence, prav tako je tudi uporabila spletni portal Prostor za ugotavljanje vrednosti nepremičnin v tožnikovi solasti, to je stavbnih parcel in na njih stoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov ter uporabila Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem za ugotovitev primernega stanovanja, ki se ne upošteva pri ugotavljanju premoženjskega pogoja.
Izročilna pogodba, ki jo tožnik prilaga, določa pravico dosmrtnega brezplačnega stanovanja v dveh sobah v pritličju hiše, s souporabo sanitarij, vendar takšna pravica dosmrtnega brezplačnega stanovanja, ne more vplivati na ugotovitve o zemljiškoknjižno izkazanem solastništvu tožnika in njegove žene sporne stanovanjske stavbe, ki se šteje kot premoženje vseh družinskih članov.
ZDen člen 36, 37, 38, 43. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 8.
denacionalizacija - zasebno gospodarsko podjetje - vrednost podržavljenega podjetja - neto aktiva podjetja
Podržavljeno podjetje v denacionalizaciji je odškodovano v skladu z ZDen, če vrednost vrnjenih nepremičnin in za podržavljeno premoženje priznane odškodnine (če je del premoženja vrnjen v obliki odškodnine), doseže ugotovljeno vrednost podržavljenega podjetja (po metodi neto aktive). Ob takih, z ZDen skladnih izhodiščih je drugostopenjski organ z izpodbijano odločbo pravilno zavrnil zahtevo za denacionalizacijo tožnice v delu glede preostanka nevrnjenega premoženja, po tem ko je na podlagi ugotovljenih dejstev zaključil, da je bilo tožnici z odločbama že vrnjeno premoženje večje vrednosti, kot znaša ugotovljena neto aktiva podržavljenega podjetja.
Določbe 25. člena ZDen pridejo v poštev le tedaj, kadar se vračajo podržavljene nepremične stvari in jih ni mogoče uporabiti tudi tedaj, ko se vrača premoženje podržavljenega podjetja (v delu) na način iz 38. člena ZDen, to je z vrnitvijo nepremičnine v naravi, ter ne na tak način, da bi pri ugotavljanju neto aktive podržavljenega podjetja bila za več vredno nepremičnino po stanju v času vračanja upoštevana enaka vrednost kot po stanju v času podržavljenja, če razlika v vrednostih ne bi presegala 30 %.
ZBPP člen 10. ZFPPIPP člen 10, 10/1, 14, 233, 233/6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stečaj pravne osebe - oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Pri ugotavljanju, ali ima pravna oseba sredstva za založitev predujma, je treba upoštevati stanje teh sredstev v času, ko se odloča o prošnji za BPP in na tej podlagi opraviti presojo, ali je to stanje tako, da ji v tem času onemogoča založitev zahtevanega predujma za začetek stečajnega postopka.
denacionalizacija - prepoved razpolaganja z nepremičnino - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
Za izdajo začasne odrede o prepovedi razpolaganja z nepremičnino po 68. členu ZDen morata biti izkazana oba pogoja: verjetno izkazan razlog za zavarovanje in verjetno izkazana dejanska in pravna podlaga zahteve za vrnitev nepremičnin, pri čemer je trditveno in dokazno breme na stranki, ki predlaga izdajo začasne odredbe.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - subsidiarni upravni spor
V primerih, ko tožnik uveljavlja poseg v ustavno pravico z dejanjem, redni upravni spor po ZUS-1 ni možen. Za ugotovitev nezakonitosti dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice tožnika, v postopku do izdaje osnutka ugotovitev o konkretnem primeru, pa drugo sodno varstvo glede na določbe ZIntPK (tudi) ni predvideno, niti ni predvideno v drugem zakonu.
Morebitna ugotovitev, da je toženka z vodenjem postopka do izdaje osnutka ugotovitev o konkretnem primeru kršila tožnikove pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS, ker mu ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, s takojšnjo odpravo teh kršitev, ne more izboljšati tožnikovega pravnega položaja, saj je bil tožnik z navedbami v osnutku ugotovitev o konkretnem primeru že seznanjen in imel možnost izjasnitve oziroma odgovora pred oblikovanjem končne odločitve.
ZPCP-2 člen 89. Pravilnik o načinu in merilih za delitev in uporabo dovolilnic in dovolilnic CEMT člen 10, 11, 11/7, 34.
dovolilnice - določitev letnega načrta dovolilnic za mednarodni cestni prevoz blaga - nov prevoznik - ekološki standard
Tožena stranka je pri ugotavljanju razpolaganja tožeče stranke z vozili, ki ustrezajo ekološkemu standardu EURO 5 in višje, pravilno uporabila podatke iz svoje evidence. V skladu z določbami 10. člena Pravilnika o načinu in merilih za delitev in uporabo dovolilnic in dovolilnic CEMT so namreč navedene podatke dolžni posredovati prevozniki, skupaj z vlogo za določitev letnega načrta dodelitve dovolilnic, tožeča stranka pa tedaj ni posredovala dokumentacije, iz katere bi bila razvidna kvaliteta vozil, saj je posredovala le kopijo prometnega dovoljenja za posamezno vozilo.
dohodnina - davčna osnova - odškodnina zaradi poškodovanja osebnega premoženja
Po presoji sodišča ima izplačani znesek, v delu, v katerem je bil izplačan kot "odškodnina za manjvrednost zemljišča vse elemente pravno priznane škode v skladu s pravili civilnega prava, zato predstavlja odškodnino v smislu določbe 7. točke 20. člena ZDoh-1. Med strankama namreč ni sporno, da je A. d.d. TP zgradil drugače kot je bilo dogovorjeno v pogodbi in da je gradnjo zamaknil "globje" v zemljišče s parc. št. 565/15 kot je bilo to predvideno s pogodbo. Iz tožbe v zadevi, ki je bila zaključena s sklenitvijo zadevne sodne poravnave, pa izhaja, da je tožeča stranka tožbo vložila prav iz razloga oškodovanja zaradi zamika gradnje, saj zaradi zamika, na sicer stavbnem zemljišču, ni več mogoče zgraditi stanovanjskega objekta.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - sklep o dovolitvi izvršbe - drugo sodno varstvo - subsidiarni upravni spor
Tožeča stranka ima zoper sklep o dovolitvi izvršbe sodno varstvo (v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe), zato v tej zadevi niso izpolnjeni pogoji za odločanje po prvem odstavku 4. člena ZUS-1.
subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - poseg v pravico do zasebnosti - predkazenski postopek
Tožnik ima zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo v smislu 23. člena Ustave, saj je sodno varstvo zoper kršitve človekovih pravic v predkazenskem postopku tožniku zagotovljeno v kazenskem postopku že ob odločitvi o sodnem preizkusu obtožnice in izčrpano z izčrpanjem pravnih sredstev zoper kazensko sodbo. Navedeno pomeni, da ima tožnik zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo v kazenskem postopku in ne v upravnem sporu.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - kriteriji za odmero nadomestila - nezakonitost občinskega odloka - exceptio illegalis - namembnost stavbnega zemljišča - počitniška stanovanja pravnih oseb
Če občina določi merila za odmero NUSZ, ki se ne tičejo stavbnega zemljišča in njegove rabe, so z zakonom predpisani pogoji s tem prekoračeni, takšni kriteriji pa nezakoniti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - objekt akumulacije za zasneževanje
V obravnavanem primeru ne gre za uporabo dela objekta v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, temveč za ugotovitev, da objekt ni grajen v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem, kar med strankama ni sporno. Ne gre niti za to, da bi bil neskladen del gradnje, temveč je z gradbenim dovoljenjem neskladen cel objekt akumulacije za zasneževanje. Zato je napačno tožničino stališče, da se prepovedi ne morejo nanašati na tisti del gradnje, ki ustreza dimenzijam in kapacitetam, kot jih določa gradbeno dovoljenje.
Na odločitev v tem upravnem sporu ne more vplivati po izdaji izpodbijane odločbe izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo ograje z dne 19. 6. 2012, ki ga je tožnica priložila tožbi. Vsekakor pa je navedeno gradbeno dovoljenje, v kolikor se nanaša na objekt, ki je predmet izpodbijane odločbe, lahko podlaga za ustavitev izvršbe v delu, v katerem se nanaša na ta objekt.
uporabno dovoljenje - prepoved uporabe objekta - sprememba namembnosti - večstanovanjska stavba - načelo zakonitosti
Trenutek izdaje odločbe pomeni zaključek odločanja v upravnem (oziroma inšpekcijskem) postopku. Vse naknadne možnosti uporabe rednih in izrednih pravnih sredstev so namenjene zgolj ugotavljanju zakonitosti in pravilnosti te odločbe glede na dejansko in pravno stanje, ki je veljalo v trenutku njene izdaje.
Spremembe namembnosti enostanovanjske stavbe v večstanovanjsko ni mogoče obravnavati v okviru tretjega odstavka 4. člena ZGO-1, saj je njeno bistvo, da stavba po njeni izvedbi ni več enostanovanjska, zato v tekem primeru ni mogoče govoriti o tem, da je bila sprememba namembnosti izvedena v enostanovanjski stavbi.
ZGO-1 člen 3a. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 1, 16.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - kozolec - raba kozolca v reklamne namene - enostavni objekt
Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost je za enostavne objekte določila njihovo največjo velikost, način gradnje in rabe ter druge pogoje, ki so morali biti izpolnjeni, da se je objekt lahko štel za enostavni objekt. Navedeno pomeni, da tudi če sporni objekt oblikovno ustreza definiciji za kozolec, tega za njegovo rabo v reklamne namene ni mogoče trditi.
Zaradi gradnje novega objekta, kot je to v obravnavanem primeru, je mogoče odmeriti komunalni prispevek, če občina ni zagotovila gradnje kompletne komunalne opreme, s katero bi bila po mnenju investitorja šele zagotovljena opremljenost stavbnega zemljišča. V tem primeru mora namreč investitor, ki kljub temu želi graditi, na drug način zagotoviti minimalno komunalno oskrbo objekta v skladu z določbami prostorskega izvedbenega akta. Če to ni mogoče in zaradi tega gradbeno dovoljenje ni izdano, pa je upravičen do vračila morebiti že plačanega denarnega prispevka.
Občina ni upravičena do komunalnega prispevka za električno omrežje, saj ne gre za omrežje, katerega gradnjo bi zagotavljala sama.
V okviru zakonske ureditve položaja stranskega udeleženca je organ dolžan izrecno preizkusiti le tiste njegove ugovore, ki so relevantni z vidika varovanja konkretnih pravnih interesov in s tem morebitna ovira za izdajo gradbenega dovoljenja.
Glede na to, da so tožniki zapisnik z ustne obravnave podpisali, v njem pa tudi podali izjave, da so proti nameravani gradnji in razloge za to, niso pa navedli, da niso imeli možnosti vpogledati v projektno dokumentacijo in strokovno mnenje, niti da jim navedena dokumenta nista bila primerno predstavljena oziroma da ju niso razumeli, je tožbeni ugovor, da jim projekt in strokovno mnenje nista bila zadovoljivo predstavljena, nedovoljena tožbena novota.