ponudba za sklenitev dodatnega zavarovanja - trenutek sklenitve zavarovalne pogodbe - položaj zavarovalnega zastopnika
Po določilu 930. čl. OZ je zavarovalni zastopnik upravičen, da med drugim, v imenu zavarovalnice in na njen račun sklepa zavarovalne pogodbe ter spremembe teh pogodb. To pomeni, da agencija v zvezi s tem sprejema tudi ponudbe za sklenitev zavarovalnih pogodb za toženo stranko in da ponudba, ki jo posreduje zavarovalec agentu, zavezuje toženo stranko in se šteje, da je bila dana njej.
delitev skupnega premoženja - spor - predmet delitve - velikost deležev - napotitev na pravdo
Nepravdno sodišče lahko o delitvi premoženja odloča le v primeru, če med udeleženci ni spora o delitvi. Na pravdo se praviloma napoti udeleženec, katerega pravica se šteje za manj verjetno.
ZPIZ člen 126, 139, 391, 391/1, 126, 139, 391, 391/1.
nadomestilo plače - invalid - čakanje na delo
Ker je bila tožena stranka dolžna tožnika - invalida II. kategorije zadržati na delu, ga je na podlagi ugotovitve, da zanj nima ustreznega dela, pravilno razporedila na čakanje ter mu izplačevala nadomestilo plače v višini, ugotovljeni s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Tožbeni zahtevek za plačilo razlike do višine plače, ki bi jo tožnik prejemal, če bi delal, ni utemeljen.
statusno preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. - prenos premoženja – vpis v sodni register
Predlagatelj je predlagal vpis statusnega preoblikovanja in sicer samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo. Iz podjetniško organiziranega premoženja se zagotovi kapital novo nastale družbe z omejeno odgovornostjo. Pri tem pa je nujno, da se obseg premoženja, ki se prenaša v kapital novo organizirane družbe ne spreminja. Glede na preoblikovanje, kot ga je predlagal, pa se pretežni del premoženja v višini kar 255.723,00 EUR izkazuje med obveznostmi. To pa ne pomeni, da je v novo nastalo družbo prenesel celotno premoženje.
OZ člen 101, 300, 301, 649, 1050. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 119.
gradbena pogodba - uporaba posebnih gradbenih uzanc - dokončni obračun izvršenih del - sočasna izpolnitev obveznosti - upnikova zamuda
116. uzanca PGU tudi določa, da se z dokončnim obračunom razpravijo razmerja med pogodbeniki in določi izvršitev njihovih medsebojnih pravic in obveznosti iz pogodbe. Glede na 119. uzanco PGU, ki določa vsebino dokončnega obračuna je očitno, da predstavlja zapisnik o končnem obračunu izvršenih del z dne 20.6.2006 takšen dokončni obračun, ki po svoji pravni naravi pomeni poravnavo med strankama (1050. čl. OZ).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSK0004290
ZASP člen 5, 5/1-12. ZPIZ-1 člen 27, 27/2, 213.
izvedensko delo – avtorsko delo – pokojninsko in invalidsko zavarovanje – prispevek za posebne primere zavarovanja
6% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se obračunava za vsa izplačila prejemkov na podlagi avtorskih pogodb, s katerimi se plačuje delo sodnih izvedencev.
pritožba proti obdolženčevi volji - pravica do obrambe - zagovornik po uradni dolžnosti - zavrnitev dokaznih predlogov
Ker je obdolženec v svoji pritožbi izrecno navedel, da ne priznava pritožbe, ki bi jo zoper prvostopno sodbo vložil njegov zagovornik postavljen po uradni dolžnosti odvetnik, zaradi česar je bilo potrebno šteti, da je bila zagovornikova pritožba v nasprotju s šestim odstavkom 367. člena ZKP vložena proti obdolženčevi volji, jo je pritožbeno sodišče v skladu s 390. členom ZKP kot nedovoljeno zavrglo.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljenost odpovednega razloga - odškodnina
Pri odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je delavec sprejel, sodišče presoja le utemeljenost odpovednega razloga ne pa zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, delavcu pa lahko prisodi odškodnino. Ker je tožnica s tožbo zahtevala, da se ji omogoči delo na delovnem mestu po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, njen tožbeni zahtevek v nobenem primeru ne more biti utemeljen.
ZZZDR člen 129, 129a, 129, 129a. ZPP člen 113, 115, 413, 113, 115, 413.
preživnina - vabilo na glavno obravnavo
Kadar sodišče na glavni obravnavi preloži glavno obravnavo, ni potrebno, da stranko vabi z vabilom, saj 115. čl. ZPP določa, da kadar sodišče narok preloži, takoj naznani kraj in čas glavne obravnave.
Preživnina v višini 150 EUR za 12 in 9 let stari deklici je glede na premoženjske razmere staršev in ocenjene denarne potrebe primerna.
Sodišče prve stopnje bi moralo pri odločanju o stroških pravdnega postopka upoštevati 413. čl. ZPP.
ZOFVI člen 48, 48/2, 48/5, 48, 48/2, 48/5. ZDR člen 204, 204/3, 204, 204/3.
sodno varstvo - vzgoja in izobraževanje - pritožba
Tožnica, ki je bila zaposlena na področju vzgoje in izobraževanja, se je lahko sama odločila, ali bo zoper redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov vložila pritožbo pri toženi stranki ali bo uveljavljala neposredno sodno varstvo. Ne glede na to, da je najprej vložila pritožbo, je tožba, ki jo je sodišče prejelo znotraj tridesetdnevnega roka za sodno varstvo in ki je bila vložena, preden je tožena stranka odločila o pritožbi, dopustna.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0006606
ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1. URS člen 26, 26. ZIZ člen 183, 279, 183, 279. ZPP člen 200, 201, 201/1, 204, 204/1, 286, 200, 201, 201/1, 204, 204/1, 286.
odgovornost države za škodo - odškodninska odgovornost države - začasna odredba - arbitraža - stranska intervencija - premoženjska škoda - škoda na ugledu pravne osebe
Odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje namreč izhaja iz obveznosti države, da jamči za pravno in dejansko varnost. Podlaga dolžnosti do povračila te škode po 26. členu Ustave je obveznost nosilca oblasti, da v razmerju do posameznikov, ko odloča o njihovih pravicah in obveznostih ali kako drugače posega v družbena dogajanja, ravna v okviru pristojnosti in v skladu s pooblastili, opredeljenimi v zakonu in ustavi, ter ob spoštovanju ustavno zajamčenih pravic vseh prizadetih. V konkretnem primeru bi bilo treba opraviti presojo, ali je podana protipravnost tožene stranke v ožjem pomenu, saj je bilo ugotovljeno, da Agencija za plačilni promet za izvršitev začasne odredbe Stalne arbitraže pri GZS ni imela podlage v zakonu.
V omenjeni vlogi je GZS je izrazila pravni interes, da vstopa v pravdo kot stranska intervenientka na strani tožene stranke, ker gre za spor, ki je nastal v zvezi z izdano začasno odredbo v arbitražnem postopku, ki ga je vodila stalna arbitraža pri GZS. Izjava GZS in zbrano procesno gradivo so dajali podlago za odločitev prvostopenjskega sodišča o vstopu stranske intervenientke v pravdo na strani tožene stranke.
Možnost povrnitve škode dolžniku je predpisana v 279. členu ZIZ, ki določa, da ima dolžnik pravico od upnika zahtevati povračilo škode, ki mu je bila prizadejana z začasno odredbo, ki je bila neutemeljena ali je upnik ni upravičil. Vendar to pravilo ne izključuje možnosti uporabe inštituta povračila škode in uveljavljanje tožbenega zahtevka proti državi po 26. členu Ustave. Poslovni ugled je tako samostojna premoženjska kategorija, ki se odraža skozi vrednost premoženja pravne osebe kot takšne in je odvisna od sposobnosti pravne osebe za pridobivanje dobička v prihodnje. Zaradi kršitve poslovnega ugleda se namreč zmanjša pripravljenost drugih gospodarskih subjektov sklepati posle z določenim gospodarskim subjektom.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0023144
URS člen 63, 63/1, 63, 63/1. KZ člen 300, 300/1, 300, 300/1. ZKP člen 364, 364/3, 364/4, 371, 371/1, 371/1-11, 364, 364/3, 364/4, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvene kršitve določb zkp - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - kaznivo dejanje zbujanja sovraštva, razdora ali nestrpnosti, ki temelji na kršitvi načela enakosti - položaj romske skupnosti
Višje sodišče opozarja, da obvezne sestavine izreka oprostilne sodbe določata 3. in 4. odstavek 364. člena ZKP, ki pa ne vsebujeta zahteve, da mora biti v izreku naveden tudi zakonski razlog za oprostitev iz 358. člena ZKP. Ta razlog se navaja po ustaljeni sodni praksi, vendar ni podano nasprotje med izrekom in razlogi sodbe, če je sodišče v izreku obtoženca oprostilo obtožbe po 3. točki 358. člena ZKP, v obrazložitvi pa je navedlo razloge, ki kažejo na oprostitev po 1. točki citirane določbe. Zatrjevana kršitev je namreč podana samo, če se nasprotje med izrekom in obrazložitvijo nanaša na neko pravno relevantno dejstvo, tu pa gre za neskladje v navajanju pravnega predpisa.
Kaznivo dejanje po 1. odstavku 300. člena KZ sankcionira kršitev prepovedi ravnanja z namenom ustvarjanja stanja neenakopravnosti med narodi, rasami ali pripadniki določene vere. Prvostopno sodišče se je pri razlagi navedene določbe KZ ukvarjalo s primerjavo statusa romske skupnosti v Sloveniji s statusom in varstvom, ki ga Ustava RS daje avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti v Sloveniji, vendar je glede na zakonski opis dejanja dovolj, da storilec z razpihovanjem povečuje pripravljenost pripadnikov katerihkoli narodov, da se med seboj spopadejo ali povzročajo neprijetnosti.
Tako glede na prizadevanje samih Romov za sodelovanje pri političnem odločanju ter odzive mednarodnih in domačih institucij višje sodišče ocenjuje, da se romska skupnost v subjektivnih in delno objektivnih elementih ujema s kriteriji za narod, zato je izpolnjen zakonski znak razpihovanja narodnostnega sovraštva, če je dejanje storjeno zoper romsko skupnost.
Po 1. odstavku 300. člena KZ so dejanja, s katerimi se povzroča ali povečuje sovražnost pripadnikov slovenskega naroda zoper Rome, enako prepovedana in kazensko sankcionirana kot dejanja, ki so usmerjena zoper pripadnike drugih narodov, saj vsebujeta oba primera enak interesni in vrednostni temelj. Le-ta je izražen v 1. odstavku 63. člena Ustave RS, ki določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k narodnostni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Z navedeno določbo se ščitijo temeljne vrednote družbe, kot so ustavne vrednote enakost, človeškega dostojanstva in demokratične ter pravne države, zato v njej ni mogoče zaslediti razlikovanja med posameznimi osebnimi okoliščinami, ki se lahko pojavljajo kot podlaga za diskriminacijo.
Pred sprejemom zakona (ZRomS-1) je romska skupnost uživala posebno varstvo. Položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji je že pred sprejemom ZRomS-1 urejalo dvanajst zakonov (Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o lokalnih volitvah, Zakon o evidenci volilne pravice, Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo...). Sam ZRomS-1 pa je le krovni zakon, ki vsebuje splošno dikcijo (programske norme, pristojnosti državnih organov in organov lokalnih skupnosti, organiziranost posebnih interesnih teles), in posega v vsebinsko opredeljevanje posebnih pravic, ki jih določajo posamezni področni zakoni.
Zakonski znak razpihovanja narodnostnega sovraštva je treba razumeti tako, da je ravno razlikovanje v narodnostni pripadnosti ("med nami in njimi") in z njim povezani predsodki nagib, ki vodi storilca, ko s svojimi dejanji povečuje pripravljenost za spopad. Tudi, če dejanje ni očitno naperjeno zoper vse pripadnike določene narodnosti in je delovanje storilca usmerjeno zoper ožjo skupino ljudi, je ključno vprašanje, kako pomembna je bila za sprožitev konflikta vključenost napadenih v določeno drugo skupnost.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 496, 496/1-2. OZ člen 395.
izbris dolžnika iz sodnega registra – nadaljevanje izvršilnega postopka proti družbeniku – solidarna odgovornost aktivnih družbenikov
Pritožbeno sodišče se s stališčem sodišča prve stopnje, da bi moral upnik dokazovati, da je družbenik solidarno odgovoren za obveznosti izbrisane družbe, absolutno ne strinja.
stari ZDR – disciplinska odgovornost – disciplinska komisija – sestava komisije
Kolegijske organe delodajalca sestavljajo člani, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu. Disciplinska komisija je tako lahko sestavljena le iz delavcev, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu, katerega organi ugotavljajo disciplinsko odgovornost delavca in pri katerem je v delovnem razmerju delavec, ki naj bi storil kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (razen v kolikor je drugače določeno z internimi akti delodajalca). To pomeni, da če je v disciplinski komisiji tudi zunanji član (pa to ni predvideno z internimi akti delodajalca), gre za odločanje disciplinske komisije o odgovornosti delavca v nepravilni sestavi, torej za absolutno bistveno kršitev določb postopka, zaradi katere odločba o disciplinski odgovornosti ni zakonita.
odložni pogoj – rok za učinkovanje pogodbe – zapadlost terjatve
Če je pogodba sklenjena z odložnim pogojem, je do uresničitve tega pogoja negotovo, ali bo pogodba sploh stopila v veljavo. V takem primeru pogodbeni stranki prevzemata tveganje, da se odložni pogoj ne bo uresničil in nobena od pogodbenih strank ne bo stopila v zavezo, da opravi svoje izpolnitveno dejanje, ki sta se ga zavezali s pogodbo. Če pa je učinkovanje pogodbe odvisno od dejstva, ki bo zanesljivo nastopilo, je to okoliščino potrebno obravnavati kot pogodbeno določen rok za učinkovanje pogodbe. V tem primeru pogodbeni stranki v pogodbenem okviru ne prevzemata tveganja, da tovrstna okoliščina, od katere je odvisno učinkovanje pogodbe, ne bo nastopila.
Če bi pogodbeni stranki zapisano pogodbeno določilo (vezanost izpolnitvene obveznosti tožene stranke na prejem denarnih sredstev iz državnega proračuna) razumeli kot opredelitev odložnega pogoja, bi to pomenilo, da sta pogodbeni stranki dopuščali tudi možnost, da ta okoliščina ne bo nastopila (negotovo dejstvo). To pa bi pomenilo, da bi s tem tožeča stranka, potem ko je izpolnila svoje pogodbene obveznosti, prevzela celotno tveganje, da bi od tožene stranke kot naročnika v pogodbenem razmerju sploh lahko uveljavljala protiizpolnitev. Takšen pogodbeni položaj tožeče stranke bi bil v izrecnem nasprotju z načelom enake vrednosti vzajemnih dajatev.
ZJC člen 14, 14/1, 14/1-3, 14, 14/1, 14/1-3. ZVCP-1 člen 134.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje ao-plus - motorno vozilo v teku - padec s tovornega vozila - uporaba motornega vozila - prometna nesreča - voznik
V konkretnem primeru je bilo vozilo v teku in se je premikalo, tožnik, ki je bil edini voznik tega vozila pa je pokrival tovor na vozilu in pri tem zaradi premikanja vozila padel na tla in se poškodoval. Glede na takšne okoliščine in ob dejstvu, da se je nesreča zgodila na nekategorizirani cesti, je tožena stranka na podlagi AO-plus zavarovanja odgovorna za nastalo škodo.
Ker so bile disciplinske odločbe pravnega prednika tožene stranke, na podlagi katerih je tožnici delovno razmerje prenehalo, razveljavljene, je za čas, ko ni delala, upravičena do nadomestila plače v višini razlike v plači med plačo, ki bi jo prejemala, če bi delala, in denarnim nadomestilom iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in plačo, ki jo je prejela v spornem obdobju pri drugem delodajalcu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - zagovor - materialno pravo - sprememba zakona
Ker tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita. Pri tem ni bistveno, da je bila z naknadno spremembo zakona ukinjena obveznost omogočiti zagovor, saj je potrebno uporabiti materialno pravo, ki je veljal v času podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.