pravica do objave odgovora - svoboda izražanja - javni interes
Pri odločanju o zahtevku na objavo odgovora mora sodišče tehtati med ustavnimi pravicami iz 39. in 40. čl. Ustave RS. Določbo 42. člena ZMed je treba razlagati tako, da je objava odgovora dopustna v tistih primerih, ko gre za tako pomembno informacijo o javnih zadevah in/ali tako pomemben odgovor nanjo, da javni interes terja objavo odgovora oziroma, kadar objavo odgovora zahteva država, ko gre za tako pomembno informacijo, da javni interes terja / opravičuje poseg (države) v svobodo izražanja. Drugačna razlaga bi pomenila reguliranje in vsiljevanje programskih vsebin in s tem prehud poseg države in njene oblasti v medije.
prispevek oškodovanca – objektivna odgovornost – odškodnina za duševne bolečine zaradi izgube nerojenega otroka – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Starost ploda ni pomembna, kajti gre za izgubo nerojenega otroka, kar pomeni razočaranje, da otroka ne bo rodila in prav zato tožnici odškodnina gre. Sama navezanost na otroka pa ni edini argument za določitev odškodnine, temveč tudi pričakovanje, da bo otrok rojen.
Do sklenitve pogodbe o zaposlitvi s tožnico je prišlo izključno zaradi izvršitve pravnomočne sodbe, s katero je bilo ugodeno reintegracijskemu zahtevku. S tem, ko je bila pravnomočna sodba kasneje v revizijskem postopku spremenjena(tako da je bil reintegracijski zahtevek zavrnjen), je odpadel temelj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, posledično je tožena stranka utemeljeno ugotovila, da je tožnici delovno razmerje prenehalo.
Če oškodovanec vloži samostojno odškodninsko tožbo v času, ko je v teku kazenski postopek za dejanje iz istega življenjskega dogodka, se odškodninski zahtevek ne more naknadno šteti za zastaranega iz razloga, ker je bil kazenski postopek kasneje ustavljen.
ZDR člen 182, 182/1, 206. OZ člen 131, 131/1, 168, 168/2.
odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta – protipravno dejanje – škoda – zastaranje – zakonske zamudne obresti
Škoda, ki je delodajalcu nastala, ker pri delavcu zaseženih predmetov ni mogel prodati ali uporabiti v proizvodnji, izvira iz nedopustnega ravnanja delavca, ki si je prilastil nekatere proizvode in jih sestavil, tako da niso bili primerni za nadaljnji promet. Za to škodo delavec odškodninsko odgovarja.
javni uslužbenec - premestitev - kraj opravljanja dela
Premestitev tožnika na delo v kraj, ki je 59 km oddaljen od kraja dotedanjega opravljanja dela, do katerega traja vožnja z javnim prevozom več kot eno uro, ni zakonita, saj bi morala biti za zakonito premestitev kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 2. odst. 149. čl. ZJU (oddaljenost med krajema manj kot 70 km ter trajanje vožnje z javnim prevozom manj kot eno uro).
Sodišče prve stopnje je tožnici za nastalo škodo zaradi posega v njeno spolno integriteto, ki je kot del telesne integritete tudi ustavnopravno varovana pravica (35. člen Ustave RS), pravilno prisodilo enotno odškodnino na podlagi 202. člena Zakona o obligacijskih razmerjih in zato ni bilo dolžno specificirati odškodnine za vsako posamezno obliko škode, kot to zmotno meni pritožba. Zakonodajalec je namreč v 202. členu ZOR predvidel pravico do pravične denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin osebi, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kakšnega razmerja podrejenosti ali odvisnosti zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju ali kaznivemu nečistovanju, kot tudi osebi, proti kateri je bilo storjeno kakšno drugo kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo. Pri navedenih kršitvah je torej zakonodajalec predvidel odškodnino za duševno trpljenje in jo opredelil kot enotno obliko škode. Seveda pa pravica do denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin na podlagi 202. člena ZOR, ki izrecno omogoča zadoščenje v posebnih primerih, ne izključuje denarne odškodnine za druge oblike pravno priznanih nepremoženjskih škod, ki so navedene v 200. in 203. členu ZOR, kot npr. zaradi strahu ali duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, če so se take oblike pojavile v posebej izraziti obliki, poleg duševnega trpljenja zaradi kaznivega dejanja, opisanega v 202. členu ZOR.
stranski intervenient - interevencijski učinek - ugovor slabega pravdanja
Tožena stranka je pojasnila, da se je v zadevi Pg 87/2003 priglasila kot stranski intervenient na strani tam tožene stranke (sedaj v obravnavanem sporu tožeče stranke), da pa se s stališčem tožene stranke ni strinjala. Kadar pa si pravdna dejanja stranke in stranskega intervenienta na njeni strani nasprotujejo, velja po izrecni določbi 4. odstavka 201. člena ZPP dejanje stranke in ne stranskega intervenienta. Ker je stranski intervenient nasprotoval temelju tožbenega zahtevka družbe S. d.o.o. v sporu Pg 87/2003, tožena stranka pa ga je priznala, sodišče ni upoštevalo ugovora stranskega intervenienta. Zato se pritožnica ne more sklicevati na intervencijski učinek sodelovanja tožene stranke kot stranskega intervenienta v sporu Pg 87/2003. V obravnavanem primeru nasprotovanja dejanj tožene stranke in stranskega intervenienta ima zato stranski intervenient v pravdi, ki teče zoper njega, vse ugovore slabega pravdanja.
Ugotovitev, da se je toženka zavezala vrniti posojilo v sedmih letih ne pomeni, da so posamezni obroki posojila samostojne terjatve (anuitete), za katere bi veljal triletni zastaralni rok (tako se je opredelilo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbah II Ips 185/2001 z dne 8.11.2001 in II Ips 377/2002 z dne 15.1.2003). Obroki posojila ne pomenijo posameznih delov neke celote, temveč je pri njih na več delov razdeljena sama obveznost, zato tudi niso občasne terjatve temveč navadna obročna odplačila, za katera drugi odstavek 347. člena OZ posebej določa, da glede njih ne velja triletni zastaralni rok.
ugovor zoper sklep o izvršbi - vročitev odgovora na ugovor - načelo kontradiktornosti - enako varstvo pravic
S tem, ko dolžnik na upnikove navedbe in novo predložene dokaze ni imel možnosti odgovoriti oziroma se o njih izjaviti, je prvostopenjsko sodišče kršilo načelo kontradiktornosti.
ZNP člen 37, 37. ZIKS člen 145, 145a, 145, 145a. ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3, 27, 42, 43, 45, 46, 47, 48, 50, 19, 19/1, 19/1-3, 27, 42, 43, 45, 46, 47, 48, 50. OZ člen 364, 364. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40, 40/1, 40/1-3.
povrnitev škode zaradi neupravičene obsodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja obsojencu - vračanje v naravi - plačilo odškodnine - pisna pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - pritožbena novota
Nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, če je izvzeta iz pravnega prometa oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice (3. točka 19. člena ZDen). Ker naj bi šlo v obravnavanem primeru za javno kategorizirano cesto, ki predstavlja javno dobro, se sporni parceli vsaj v tistem delu, po katerem poteka javna cesta, ne bi smeli vrniti v naravi. Ker sodišče prve stopnje z omenjenimi podatki ob odločanju o predlogu za vrnitev zaplenjenega premoženja ni razpolagalo, ni v zadostni meri raziskalo in ugotovilo dejstev in okoliščin, pomembnih za ugotovitev obstoja pogojev za uporabo izjeme iz 19. člena ZDen, ki določa primere, ko nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
zamudna sodba – nesklepčna tožba – delež zakoncev na skupnem premoženju
Materialnopravna narava tožbe na ugotovitev deleža na skupnem premoženju je taka, da onemogoča, da bi se ločeno obravnaval zahtevek glede ugotovitve deleža enega od deleža drugega zakonca (59. in 60. čl. ZZZDR). Odločitev o deležu tožnika ima neposreden vpliv na odločitev o deležu toženke. Če je torej delež tožnika 70 % (ugoditev zahtevku tožeče stranke), bi nujno sledil le sklep, da je toženkin delež hkrati 30%. Tak zahtevek pa ni postavljen, gre za nesklepčno tožbo.
Stanje zožene zavesti ni sopomenka za močno razdraženost iz prvega odstavka 128. člena KZ in ne njen nujni pogoj. Močna razdraženost je afektno stanje z intenziteto, ki je lahko nižja od intenzitete tega stanja pri zoženi zavesti.
Napad, ki po drugem odstavku 11. člena KZ izključuje protipravnost kaznivega dejanja in napad kot povzročitelj močne razdraženosti iz 128. člena KZ se razlikujeta po tem, da se v primeru prvega storilec nanj s kaznivim dejanjem neposredno – istočasno odziva, pri drugem pa te neposrednosti (več) ni.
Za tožečo stranko, zaposleno v javnem zavodu, ki izvaja kulturno dejavnost, se po določbi 45. čl. ZUJIK glede odločanja o delovnih razmerjih in z njimi povezanih pravicah in obveznostih uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe za javne uslužbence, v kolikor ZUJIK ne določa drugače. Zaradi tega bi morala zoper zavrnjeno zahtevo za transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas vložiti pritožbo na pristojni organ delodajalca (svet zavoda). Ker tega ni storila, ampak je uveljavljala neposredno sodno varstvo, je tožba zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk nedopustna.
Tožnikovo delo je bilo ovrednoteno z določenim številom točk v pogodbi o zaposlitvi in sklepih o razporeditvi, Ker tako določeni plači ni nikoli ni ugovarjal oziroma ker pogodbe o zaposlitvi in sklepov o razporeditvi ni izpodbijal, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo višje plače neutemeljen. V tem primeru namreč ne gre za čisto denarno terjatev, za katero bi bilo dopustno neposredno sodno varstvo pred sodiščem.
pravica do informacije in vpogleda - nekdanji družbenik - aktivna legitimacija
Glede na funkcijo in namen je imetnik pravice do informacij in vpogleda pri družbi z omejeno odgovornostjo lahko le fizična ali pravna oseba, ki ima status družbenika take družbe in samo dokler ima tak status.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka
Za nadaljevanje postopka v obravnavanem primeru ne zadošča zgolj okoliščina, da je bil pritožnik družbenik izbrisane družbe – tožene stranke in njen pravni naslednik, ampak mora biti izpolnjen nadaljnji pogoj, in sicer mora tožeča stranka podati predlog za nadaljevanje postopka.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZPIZ člen 34, 34/1. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 81, 81/3. ZDR člen 119, 119/1. ZTPDR člen 76, 76/1, 76/1-1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/1, 235, 235/1, 244, 246.
bolniški stalež – trajna nezmožnost za delo
Ker je tožnica kot invalid I. kategorije invalidnosti trajno nezmožna za delo, kljub temu da nima pravice do invalidske pokojnine, pri njej ni mogoče ugotavljati začasne nezmožnosti za delo.
Tožeča stranka je dejansko posojilo družbi M. tudi nakazala, zato ni šlo med tožečo stranko in družbo M. za sklenitev navidezne pogodbe v smislu 66. člena tedaj veljavnega ZOR. Tožeča stranka je izrecno privolila v prevzem dolga družbe M. d.o.o. na pravnega prednika tožene stranke. Direktor pravnega prednika tožene stranke je namreč tožeči stranki na njeno zahtevo izročil dve izjavi, v katerih je potrdil popoln prevzem obveznosti vračila kredita po posojilni pogodbi, sklenjeni med tožečo stranko in družbo M. d.o.o..