ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZPIZ člen 34, 34/1. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 81, 81/3. ZDR člen 119, 119/1. ZTPDR člen 76, 76/1, 76/1-1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/1, 235, 235/1, 244, 246.
bolniški stalež – trajna nezmožnost za delo
Ker je tožnica kot invalid I. kategorije invalidnosti trajno nezmožna za delo, kljub temu da nima pravice do invalidske pokojnine, pri njej ni mogoče ugotavljati začasne nezmožnosti za delo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0055608
ZPN člen 7, 7/1, 7, 7/1. SPZ člen 256, 257, 271, 271/2, 271/4, 256, 257, 271, 271/2, 271/4.
obstoj lastninske pravice - protipravnost vpisa v zemljiško knjigo - pravica uporabe - protipravnost - stavbna pravica
Pogodbeni stranki sta izrecno omejili pravico uporabe kupca le na uporabo objekta, ne pa zemljišča, ker obseg uporabe zemljišča še ni bil določen z geodetskimi izmerami. Tako se pokaže, da sama pogodba z dne 04. 09. 1980 kljub določilu 1. odstavka 7. člena ZPN sploh ni mogla biti podlaga za vpis pravice uporabe kupca na zemljišču parc. št. 445/1, k.o. T.. Zato je nepravilno nadaljnje sklepanje prvostopenjskega sodišča, da je tožena s tem, ko je na podlagi ZLNDL dosegla vpis lastninske pravice na sporni nepremičnini, na kateri je že imela vknjiženo pravico uporabe v svojo korist, ravnala protipravno.
Če kljub materialnopravnim hibam pride do vpisa, takšnih napak ni mogoče sanirati v zemljiškoknjižnem postopku, ampak je potreben pravdni postopek s tožbo (člen 243 ZZK-1).
Ker je toženi stranki (delodajalcu) škoda nastala v prometni nesreči, ki jo je povzročil tožnik kot poklicni voznik, pri tem pa je ravnal hudo malomarno (saj je vozil z neprilagojeno hitrostjo), je njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine po temelju podan.
Stroške detektiva je mogoče opredeliti kot potrebne le v primerih, ko upnik do podatkov, katere je pridobil s pomočjo detektivske agencije, ne bi mogel priti na drug način. Šele v primeru, ko bi bile neuspešne zakonske možnosti za pridobitev podatkov, potrebnih za uspešno izvršbo, in če bi upnik dokazal, da je prav s pomočjo detektiva prišel do za konkretno izvršbo relevantnih podatkov, bi bil na podlagi zgoraj citirane določbe petega odstavka 38. člena ZIZ upravičen do povrnitve stroškov detektiva.
ZGO člen 2, 2/1, 2, 2/1. SZ člen 112, 112. ZDen člen 25, 25/2, 88, 25, 25/2, 88. ZLPP člen 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25. ZPP člen 243, 243. SPZ člen 15, 15.
stvar - nastanek nove stvari - sprememba namembnosti - adaptacijska in obnovitvena dela - povečanje vrednosti stvari
Zmotno je tudi stališče, ki ga pritožba ves čas ponavlja, da gre namreč zaradi spremembe namembnosti iz konjskega hleva v stanovanje sedaj za novo stvar. Nesporno je, da je bila zgradba po nacionalizaciji obnovljena, spremenjena je bila njena namembnost, vendar pa zaradi obnovitvenih in adaptacijskih del ne gre za novo stvar, saj se obnavlja in adaptira lahko le obstoječa stvar. S tem se lahko seveda bistveno poveča njena vrednost, ne nastane pa z adaptacijo nova stvar.
ZIZ člen 24, 24/4, 24, 24/4. ZFPPod člen 27, 27. ZGD-1 člen 425, 425/2, 425/2, 425.
družbenik - izbrisana družba - nadaljevanje postopka - rok
Ker upnik v roku enega leta po objavi izbrisa dolžnika iz sodnega registra ni predlagal nadaljevanja izvršilnega postopka zoper njegove družbenike, je sodišče njegov prepozno vložen predlog pravilno zavrglo.
ZTuj člen 13, 16, 13, 16, 13, 16. ZOR člen 172, 172/1, 376, 376/1, 376/2, 383, 172, 172/1, 376, 376/1, 376/2, 383. URS člen 26, 26.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za zakonodajno protipravnost - zakonodajna protipravnost - protipravnost ravnanja države - izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - škoda - vzročna zveza - zastaranje odškodninskega zahtevka - zadržanje zastaranja - začetek teka zastaralnega roka
Izolirana uporaba določbe drugega odstavka 376. člena ZOR bi morda utegnila povzročiti situacijo, zaradi katere bi bil tožnik v bistveno slabšem ali protiustavnem položaju v primerjavi z drugimi oškodovanci, ker zaradi samega izbrisa ne bi mogel uveljavljati kakšne od svojih pravic ali te ne bi mogel uveljavljati uspešno. Vendar je v skladu z določbo 383. člena ZOR zastaranje zadržano ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti.
Samo dejstvo, da je bil tožnik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, takšne ovire ne predstavlja.
Pravna podlaga za urejanje stroškov postopka v nepravdnem postopku sta določbi čl. 35 ZNP, ki na splošno ureja stroške za vse nepravdne postopke in 126 ZNP, ki ureja skupne stroške v postopku za delitev stvari in skupnega premoženja. Čl. 35 ZNP daje sodišču možnost različne odločitve o stroških postopka, saj je v nepravdnem postopku odločilen predvsem interes udeležencev za ureditev njihovih pravnih razmerij. Iz tega razloga velja splošno pravilo, da vsak udeleženec dokončno sam trpi svoje stroške. En udeleženec lahko zahteva povračilo stroškov od drugega le v primeru, če jih je ta povzročil po svoji krivdi ali če so nastali po naključju, ki je bilo na njegovi strani. Tako lahko sodišče v skladu z določbami V. in VI. odst. 35 čl. ZNP odloča o stroških tudi po načelu krivde, ki velja tudi v pravdnem postopku.
ponovno motenje posesti – dokazno breme – izvedba predlaganih dokazov
Če bi dolžnica v ugovoru argumentirano oporekala trditvi o ponovnem motenju, bi sodišče prve stopnje moralo to trditev raziskati in v takem primeru bi verjetno moralo razpisati narok. Dokazno breme, da je prišlo do ponovnega motenja, bi v primeru tako argumentiranega ugovora, prešlo na upnika.
Ker je bilo dokazano, da je tožnik v času bolniškega staleža, obiskal kino predstavo, kar je bilo v nasprotju z navodili imenovanega zdravnika, da mora na svojem domu mirovati ter da sme oditi z doma le na zdravstveni pregled ali predpisano terapijo, mu je tožena stranka zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
Toženec je s podpisom menice na levi strani brez žiga pravne osebe, katere direktor je bil in je kot zakoniti zastopnik s svojim podpisom sprejel obveznosti za družbo, v lastnem imenu prevzel menične obveznosti. Za prevzem meničnih obveznosti namreč že zadošča podpis menice na licu s pripisom "akceptiram".Podpis na licu menice s pristavkom "akceptiram", velja glede na kogentne in stroge menične predpise, za akcept in tega menična izjava ne more spremeniti (prvi odstavek 24. člena Zakona o menici - ZM). S to izjavo je izdajatelj menice, trasant - družba pooblastil tožnico kot remitenta da izpolni bianco menico do višine vseh zapadlih in neporavnanih obveznosti iz kreditne pogodbe oziroma vseh drugih terjatev tožnice ter da izpolni vse druge sestavne dele menice, ki niso izpolnjeni in uporabi izpolnjeno menico za izterjavo vseh zapadlih in neporavnanih obveznosti, pri čemer naj bo menica izpolnjena s klavzulo "brez protesta". Na podlagi takega pooblastila je smela tožnica glede na podpis toženca na levi strani lica menice izpolniti podatke o trasatu z njegovim imenom, saj si drugače njegovega podpisa s pripisom "akceptiram", glede na menične predpise ni mogoče razlagati.
odlog izvršbe na predlog tretjega – nenadomestljiva škoda
V skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 14. 4. 2005 in določbo drugega odstavka 73. člena ZIZ je pri presojanju pogojev za odlog izvršbe na predlog tretjega pri tehtanju teže škodljivih posledic, ki grozijo z izvršbo v primeru, ko tretji verjetno izkaže, da mu bo s takojšnjo izvršbo nastala nenadomestljiva škoda, potrebno upoštevati, da za ugoditev predlogu zadostuje že blažji preizkus verjetnega izkaza obstoja pravice, ki preprečujejo izvršbo. Glede na to, da vsaka izvršba pomeni določeno škodo oz. neugodnost, zaradi česar naj bi sodišče razloge za odlog interpretiralo restriktivno, pa je pomembno, da gre za predlog za odlog izvršbe tretjega, ki ni dolžnik in ki bo imel možnost dokazovati svojo pravico na predmetu izvršbe šele v pravdnem postopku. Zato izguba nepremičnine, v kateri živi tretja z mladoletnim otrokom in ki predstavlja njun dom, gotovo predstavlja nenadomestljivo škodo po drugem odstavku 73. člena ZIZ.
pritožba - rok za pritožbo - vročanje - fikcija vročitve - sprememba naslova
Obvestilo o prispeli tožbi je bilo pravilno puščeno tožniku v poštnem nabiralniku na naslovu, ki ga je navedel v tožbi. Po poteku določenega roka, ko tožnik pisanja ni dvignil, je nastopila fikcija vročitve, tedaj je začel teči tudi rok za vložitev pritožbe - ne glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje po tem, ko je tožnik sporočil spremembo naslova, tožbo vročalo ponovno.
ogrožanje varnosti pri delu – blanketna norma – konkretni dejanski stan – vzročna zveza – ravnanje oškodovanca
1. Obravnavano kaznivo dejanje bo storjeno tedaj, kadar je kršitev predpisov ali tehničnih pravil o varnostnih ukrepih v vzročni zvezi z nastalo nevarnostjo za življenje drugih in da je v primeru kršitve pravne norme potrebno ugotoviti, ali je posledica kršitve norme prav tista posledica, ki jo je pravna norma hotela preprečiti.
2. Omenjene določbe predpisov zavezujejo delodajalca, vendar takšnega zapisa ni moč razlagati v smeri, da je zakonska dolžnost izključno v pristojnosti osebe, ki delodajalca predstavlja, to je direktorja. Namen predpisov namreč je, da delodajalec preko svojih služb in konkretnih delavcev omogoči uresničevanje nalog in dolžnosti, ki so predpisane, pri čimer je prenos teh pooblastil odvisen od konkretnih delovnih zadolžitev, ki praviloma izhajajo iz opisa del in nalog.
3. Ne gre slediti stališču, da je bilo početje oškodovanca izredno ter nepredvidljivo oz., da se je nezgoda pripetila na stvari, ki predstavlja delo s povečano nevarnostjo in na katerem popolna zaščita nikoli ni mogoča. Ta navedba je sicer točna, ne pa tudi ocena, da je bilo ravnanje oškodovanca takšno, ki ga izkustveno in življenjsko gledano ni bilo mogoče pričakovati še sploh, ker je oškodovanec z roko segel po zagozdenemu kosu lesa šele tedaj, ko je list žage že bil v fazi zaustavitve.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog - poslovodni delavec - mandat - obljuba nove pogodbe o zaposlitvi - pogoj
Ker ni mogoče pogojno skleniti delovnega razmerja, nima pravnega učinka določilo v pogodbi o zaposlitvi, da se s tožnikom v primeru doseganja dobrih rezultatov dela sklene nova pogodba o zaposlitvi. Na tej podlagi ni mogoče šteti, da je po izteku časa, na katerega se je nanašala prva pogodba o zaposlitvi za določen čas, še vedno zaposlen pri toženi stranki.
Ker je bila pogodba o zaposlitvi s tožnikom kot poslovodnim delavcem zakonito sklenjena za določen čas trajanja mandata, te pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi ni mogoče šteti za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ker je nasprotno tožbo mogoče vložiti le pri tistem sodišču, ki vodi postopek po tožbi, je predlog tožene stranke, naj se nasprotna tožba odstopi v reševanje drugemu krajevno pristojnemu sodišču, neutemeljen, saj stranka po vložitvi nasprotne tožbe ne more več izbirati krajevne pristojnosti.
ZOR člen 172, 172/2, 172, 172/2. UZITUL člen 16, 16/I, 16, 16/I. SZ člen 117, 117. URS člen 26, 68, 26, 68. UZIU člen 9, 9/I, 9, 9/I.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za zakonodajno protipravnost - izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - vzročna zveza
Tožnik s trditvijo, da je bil nezakonito izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, kar je ugotovilo Ustavno sodišče RS, uveljavlja t.i. zakonodajno protipravnost. Redna sodišča niso pristojna za presojo ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov, takšna presoja je pridržana Ustavnemu sodišču RS, ki pa jo je glede Zakona o tujcih opravilo.