ogrožanje varnosti pri delu – blanketna norma – konkretni dejanski stan – vzročna zveza – ravnanje oškodovanca
1. Obravnavano kaznivo dejanje bo storjeno tedaj, kadar je kršitev predpisov ali tehničnih pravil o varnostnih ukrepih v vzročni zvezi z nastalo nevarnostjo za življenje drugih in da je v primeru kršitve pravne norme potrebno ugotoviti, ali je posledica kršitve norme prav tista posledica, ki jo je pravna norma hotela preprečiti.
2. Omenjene določbe predpisov zavezujejo delodajalca, vendar takšnega zapisa ni moč razlagati v smeri, da je zakonska dolžnost izključno v pristojnosti osebe, ki delodajalca predstavlja, to je direktorja. Namen predpisov namreč je, da delodajalec preko svojih služb in konkretnih delavcev omogoči uresničevanje nalog in dolžnosti, ki so predpisane, pri čimer je prenos teh pooblastil odvisen od konkretnih delovnih zadolžitev, ki praviloma izhajajo iz opisa del in nalog.
3. Ne gre slediti stališču, da je bilo početje oškodovanca izredno ter nepredvidljivo oz., da se je nezgoda pripetila na stvari, ki predstavlja delo s povečano nevarnostjo in na katerem popolna zaščita nikoli ni mogoča. Ta navedba je sicer točna, ne pa tudi ocena, da je bilo ravnanje oškodovanca takšno, ki ga izkustveno in življenjsko gledano ni bilo mogoče pričakovati še sploh, ker je oškodovanec z roko segel po zagozdenemu kosu lesa šele tedaj, ko je list žage že bil v fazi zaustavitve.
Ker je toženi stranki (delodajalcu) škoda nastala v prometni nesreči, ki jo je povzročil tožnik kot poklicni voznik, pri tem pa je ravnal hudo malomarno (saj je vozil z neprilagojeno hitrostjo), je njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine po temelju podan.
Pravna podlaga za urejanje stroškov postopka v nepravdnem postopku sta določbi čl. 35 ZNP, ki na splošno ureja stroške za vse nepravdne postopke in 126 ZNP, ki ureja skupne stroške v postopku za delitev stvari in skupnega premoženja. Čl. 35 ZNP daje sodišču možnost različne odločitve o stroških postopka, saj je v nepravdnem postopku odločilen predvsem interes udeležencev za ureditev njihovih pravnih razmerij. Iz tega razloga velja splošno pravilo, da vsak udeleženec dokončno sam trpi svoje stroške. En udeleženec lahko zahteva povračilo stroškov od drugega le v primeru, če jih je ta povzročil po svoji krivdi ali če so nastali po naključju, ki je bilo na njegovi strani. Tako lahko sodišče v skladu z določbami V. in VI. odst. 35 čl. ZNP odloča o stroških tudi po načelu krivde, ki velja tudi v pravdnem postopku.
ZTuj člen 13, 16, 13, 16, 13, 16. ZOR člen 172, 172/1, 376, 376/1, 376/2, 383, 172, 172/1, 376, 376/1, 376/2, 383. URS člen 26, 26.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za zakonodajno protipravnost - zakonodajna protipravnost - protipravnost ravnanja države - izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - škoda - vzročna zveza - zastaranje odškodninskega zahtevka - zadržanje zastaranja - začetek teka zastaralnega roka
Izolirana uporaba določbe drugega odstavka 376. člena ZOR bi morda utegnila povzročiti situacijo, zaradi katere bi bil tožnik v bistveno slabšem ali protiustavnem položaju v primerjavi z drugimi oškodovanci, ker zaradi samega izbrisa ne bi mogel uveljavljati kakšne od svojih pravic ali te ne bi mogel uveljavljati uspešno. Vendar je v skladu z določbo 383. člena ZOR zastaranje zadržano ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti.
Samo dejstvo, da je bil tožnik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, takšne ovire ne predstavlja.
avtonomno pravo - pogodbeno pravo - statutarno pravo - pravila športa - formula 1 - pravila fia - stave - zmotna uporaba materialnega prava - splošni pogoji poslovanja - iura novit curia
Za pravna pravila velja pravilo iura novit curia, ki pomeni, da pravnih pravil ni potrebno dokazovati, saj se šteje, da jih sodišče pozna. To pa ne drži v primeru t.i. avtonomnega prava, t.j. pogodbenega ali statutarnega prava, ki velja med strankama. V konkretnem primeru, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, se kot avtonomno pravo med strankama uporabljajo splošni pogoji tožene stranke z naslovom Pravila igre na srečo »PRVE STAVE« (v nadaljevanju Pravila), in sicer tista, ki so veljala ob nastanku dogodka, leta 2005, ter takrat veljavna pravila FIA (Federation Internationale de L'Automobile), to je krovne organizacije, ki organizira dirke Formule 1 za svetovno prvenstvo, ki so »2005 Formula one sporting regulations« (v nadaljevanju Pravila FIA), katere sta stranki v relevantnih členih tudi predložili v overjenem prevodu. Vprašanje, kakšna je bila volja pogodbenih strank, je torej dejansko vprašanje, kar sta stranki tudi dokazali, in med njima niti ni sporno. Uporaba in razlaga tega prava (kot pogodbene volje strank) pa je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.
Kaj pomeni „začetek tekmovanja“ določenega športnega tekmovanja, povedo pravila tega tekmovanja, v konkretnem primeru Pravila FIA. Česar splošni pogoji posebej in drugače ne uredijo, veljajo glede športnega dogodka, ki je premet športne stave, avtonomna pravila tega športa, na kar se splošni pogoji izrecno sklicujejo. Samo v podkrepitev te ugotovitve govori dejstvo, da je tožena stranka po začetku obravnavanega spora prav v tej smeri spremenila svoje splošne pogoje, da se formacijski krog za potrebe njenih stav sedaj ne šteje kot del tekmovanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - vabilo na zagovor - vročanje
Ravnanje tožene stranke, ki je tožniku pisno obdolžitev pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi poslala priporočeno po pošti, je bilo zakonito - ne glede na to, da ni preverila, ali je bila pošiljka pravilno vročena, saj to ni bila njena obveznosti.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – nadaljevanje z delom
S tem, ko je tožnik ostal na delu po izteku določenega časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, s soglasjem delodajalca, ki mu ni izročil nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se je pogodba o zaposlitvi za določen čas transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
O temelju denarnih zahtevkov iz naslova razlike v plači je bilo odločeno s pravnomočno sodbo, iz katere izhaja, da je dolžna tožena stranka tožnici razvrstiti v V. tarifni razred, ki ustreza zahtevnosti dela, ki ga dejansko opravljata, ter zahtevani strokovni izobrazbi, ki jo imata. Te obveznosti tožena stranka ni izpolnila, zaradi česar sta tožnici ponovno vložili tožbo, v drugem sporu tožbenih zahtevkov vse do izdelave izvedenskega mnenja nista mogli zneskovno opredeliti. Zgolj zaradi tega njuni terjatvi nista zastarali, četudi je od časa nastanka prikrajšanja pri plači do opredelitve tožbenega zahtevka minilo več kot pet let.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0055608
ZPN člen 7, 7/1, 7, 7/1. SPZ člen 256, 257, 271, 271/2, 271/4, 256, 257, 271, 271/2, 271/4.
obstoj lastninske pravice - protipravnost vpisa v zemljiško knjigo - pravica uporabe - protipravnost - stavbna pravica
Pogodbeni stranki sta izrecno omejili pravico uporabe kupca le na uporabo objekta, ne pa zemljišča, ker obseg uporabe zemljišča še ni bil določen z geodetskimi izmerami. Tako se pokaže, da sama pogodba z dne 04. 09. 1980 kljub določilu 1. odstavka 7. člena ZPN sploh ni mogla biti podlaga za vpis pravice uporabe kupca na zemljišču parc. št. 445/1, k.o. T.. Zato je nepravilno nadaljnje sklepanje prvostopenjskega sodišča, da je tožena s tem, ko je na podlagi ZLNDL dosegla vpis lastninske pravice na sporni nepremičnini, na kateri je že imela vknjiženo pravico uporabe v svojo korist, ravnala protipravno.
skupno premoženje - razpolaganje s stvarjo skupnega premoženja - nesklepčen zahtevek - stvarnopravni zahtevek glede dela stvari - zlitje posebnega premoženja s skupnim premoženjem
S pravnoposlovno odsvojitvijo nepremičnine, ki je bila del skupnega premoženja, preneha skupna lastnina, ne glede na to, ali se je to zgodilo z vednostjo drugega partnerja ali mimo nje.
Stroške detektiva je mogoče opredeliti kot potrebne le v primerih, ko upnik do podatkov, katere je pridobil s pomočjo detektivske agencije, ne bi mogel priti na drug način. Šele v primeru, ko bi bile neuspešne zakonske možnosti za pridobitev podatkov, potrebnih za uspešno izvršbo, in če bi upnik dokazal, da je prav s pomočjo detektiva prišel do za konkretno izvršbo relevantnih podatkov, bi bil na podlagi zgoraj citirane določbe petega odstavka 38. člena ZIZ upravičen do povrnitve stroškov detektiva.
ZOR člen 149, 149/1, 149, 149/1. ZD člen 120, 120/3, 120, 120/3.
preužitkarska pogodba - razveza pogodbe - pogodba v korist tretjega - pravica tretjega
Sporazum v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti do M.Š., v korist katere je pokojni izročevalec izgovoril določene oskrbne in preživninske pravice, predstavlja pogodbo v korist tretjega. Tožnica M.Š. ni bila stranka pogodba, zato ima kot upravičenka pravico zahtevati le izpolnitev obveznosti, ne pa tudi razveze sporazuma.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - prenos dejavnosti - sprememba delodajalca
Ker je prišlo na strani tožene stranke do prenosa dejavnosti, ki jo je tožnica opravljala, bi morala preiti k drugem delodajalcu na podlagi samega zakona. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je prejela (namesto da bi ji tožena stranka omogočila prehod k drugemu delodajalcu), je nezakonita, saj zaradi prenosa dejavnosti potrebe po njenem delu niso prenehale.
ZSReg člen 41. ZPP člen 181, 275. ZGD-1 člen 195, 256, 296, 296/3.
izpodbijanje sklepov nadzornega sveta - pravni interes delničarja za tožbo na ničnost vpisa v sodni register
Za izpodbijanje sklepov nadzornega sveta oz. uveljavljanje ničnosti je potrebno uporabiti pravila o gospodarskih družbah, torej določbe ZGD-1, ki kot specialni predpis določa pravila delovanja gospodarskih družb, in ker ta sodnega ugotavljanja ničnosti in izpodbojnosti sklepov nadzornega sveta ne določa, tožeča stranka nima podlage za uveljavljanje takšnega tožbenega zahtevka. Izpodbojnosti in ničnosti sklepov nadzornega sveta po presoji pritožbenega sodišča ni moč presojati po določbah OZ.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - privolitev v prikrajšanje
Upnik ima pravico zahtevati nazaj tisto, kar je iz določenega razloga plačal, pa čeprav ni bil dolžan, če si je to pravico pridržal ali če je plačal, da bi se izognil sili. Če kdo kaj plača, ne da bi bil v zmoti in tudi ni prisiljen, se šteje, da je privolil v prikrajšanje. Tožeča stranka ni bila v zmoti glede dejanskih okoliščin, saj je po nepravnomočni sodbi izplačala odškodnino v višini, ki je bila zanjo nesporna (za razliko do višine dosojene odškodnine se je pritožila) in bi prav tako lahko plačala stroške v zanjo nesporni višini. Tožeča stranka je pred izplačilom razpolagala z vsemi potrebnimi podatki, kot strokovnjak na področju zavarovalništva je seznanjena s pravnimi predpisi, toženkama je izplačala odškodnino in pravdne stroške na podlagi nepravnomočne sodne odločbe potem, ko se je zoper prvostopenjsko sodbo sama pritožila. Ni šlo za nikakršno grožnjo z izvršbo, kot neutemeljeno trdi v pritožbi, saj sama pove, da je plačala na podlagi sodbe.
ZOR člen 200, 200. URS člen 8, 35, 39, 8, 35, 39. EKČP člen 8, 8/1, 10, 10/1.
odškodninska odgovornost - odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravica do zasebnosti - pravica do svobode izražanja - splošni interes javnosti
Pravica do zasebnosti vključuje tudi področje, v katerem posameznik vstopa v razmerja z drugimi ljudmi; v teh razmerjih pa uživa posameznik varstvo tudi pred takšnimi posegi, v katerih se posameznika v javnosti predstavlja v negativni podobi (stigmatizacija), zaradi česar se lahko pomembno vpliva tudi na njegov osebnosti razvoj. Za takšen poseg gre lahko tudi v primerih, ko gre za objavo ali navajanje dejstev o storjenih kaznivih dejanjih, ki obsojencem, po prestani kazni, onemogočajo ali pomembno vplivajo na njihovo resocializacijo. Kriteriji (ne)dopustnega posega v pravico do zasebnosti (v tisti segment, ki omogoča identifikacijo posameznika), kadar gre za objavo članka o nekom, ki bi naj bil storilec umora in med storilcem, ki je bil pravnomočno obsojen in kazen tudi že prestal, so različni in se spreminjajo s potekom časa od dogodka praviloma tako, da sprva prevladuje pravica do svobode izražanja (obveščenosti) nato pa pravica do zasebnosti.
Nesprejemljivo je pritožbeno stališče, da predstavlja opravilo zamenjave strešne kritine prenovo in izboljšavo v smislu določila tretjega odstavka 31. člena SZ, veljavnega v času spornega razmerja med pravdnima strankama (SZ - Uradni list RS, št. 18/91 s spremembami), ter da bi posledično temu za izvedbo takšnega opravila bilo potrebno pridobiti soglasje vseh solastnikov. Prvostopno sodišče je pravilno obravnavalo opravilo zamenjave strešne kritine kot opravilo v zvezi z upravljanjem, vzdrževanjem in obratovanjem stanovanjske hiše.
ZPSV člen 4, 6. ZdavP-1 člen 9. ZdavP-2 člen 3, 3/3, 44. ZPPSL člen 10, 116, 137, 158.
obveznost plačila davkov in prispevkov za socialno varnost samostojnega podjetnika – nastanek davčne obveznosti – začetek stečajnega postopka – stroški stečajnega postopka – pogojna terjatev
Glede na to, da ZPPSL obveznostim iz naslova davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost (ki nastajajo po začetku stečaja) ne odvzema položaja stroškov, to pomeni, da se te obveznosti poplačujejo v skladu s pravili o poplačilu stroškov.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izreklo dolžniku denarno kazen zato, ker je izvršitelju onemogočil izvedbo javne dražbe, s tem, da je dne 5.3.2008, ko je izvršitelj zarubljeno vozilo skušal z avtovleko odpeljati v K., kjer bi se 10.3.2008 opravila javna dražba, naložitev vozila na avtovleko onemogočil in se nato z njim odpeljal neznano kam. Takšno ravnanje dolžnika pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomenilo, da je sodišče prve stopnje utemeljeno izreklo denarno kazen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja - dokazovanje
Vsaka kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja ne more predstavljati podlage za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar predvsem velja za kršitve manjšega pomena, na podlagi katerih je napoved za sodelovanje pogodbenih strank v prihodnosti ugodna. Opisane okoliščine in interese glede možnosti za nadaljevanje z delovnim razmerjem, katerih obstoj je eden izmed pogojev za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je mogoče pretehtati le tako, da se zasliši obe pogodbeni stranki.