ZPP člen 4, 142, 142/3, 142/4, 181, 181/2 . ZIZ člen 59.
vročanje - fikcija vročitve – obvestilo vročevalca o osebni vročitvi - ugotovitev nedopustnosti izvršbe
V primeru, ko obvestilo vročevalca o osebni vročitvi ustvarja dvom o načinu vročitve in skladnosti vročanja s pravili iz 142. čl. ZPP, fikcija vročitve ne more veljati.
Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe je možna samo v povezavi z ugovornim postopkom in sicer le takrat, ko je izvršilno sodišče odločalo o na terjatev nanašajočih se spornih dejstvih.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 443, 443/1, 458, 458/1. Sklep o določitvi tarife za cene storitev obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije točka 2.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – pritožbeni razlogi – dimnikarske storitve
Drugačna presoja listin, na katera se je sodišče prve stopnje, predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Tožnik kot izvajalec dimnikarske službe je bil v spornem obdobju upravičen zaračunati dimnikarske storitve po dejansko porabljenem času.
V ravnanju toženca, ki je tožnici z dokončno in pravnomočno odločbo priznal pravico do starostne pokojnine od 15. 11. 2008 dalje v prenizkem znesku, ker ni upošteval, da je bila tožnica zavarovana za širši obseg pravic, ni protipravnosti, kljub temu da je toženec kasneje obnovil postopek in tožnici priznal višjo pokojnino od 1. 7. 2011 dalje.
Ker tožnik tožbe ni dopolnil skladno s sklepom sodišča, naj tožbo v roku dopolni (tožba ni bila podpisana in je bila vložena le v enem izvodu), jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
ZZZPB člen 68, 69, 69/2, 70. ZZDT člen 4, 4/3, 4/5, 8. ZDR člen 21, 21/2. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja uradnih evidenc s področja zaposlovanja člen 16, 16/4.
brezposelna oseba – vpis v evidenco – tujec
Tožnik je bil za čas izplačevanja denarnega nadomestila vpisan v evidenco pri zavodu za zaposlovanje na podlagi drugih zakonov za namen prejemanja nadomestila. Tožbeni zahtevek na vpis v evidenco brezposelnih oseb – aktivnih iskalcev zaposlitve je neutemeljen, ker tožnik, ki je tujec, v Sloveniji ni imel stalnega prebivališča in veljavnega delovnega dovoljenja.
Postopek odpusta obveznosti je poseben postopek, ki teče neodvisno od drugih postopkov, v katerih je predlagatelj kot dolžnik udeležen kot naslednik obveznosti izbrisane družbe po določbah ZFPPIPP.
osebni stečaj - določitev preizkusnega obdobja – odpust obveznosti
Triinpolletno preizkusno obdobje je tudi po presoji pritožbenega sodišča primerno glede na dejstva in okoliščine, ki jih je dolžnik navedel v zvezi z njegovimi družinskimi razmerami, njegovimi zdravstvenimi in drugimi osebnimi stanji ter razlogi za njegovo insolventnost, upoštevaje pri tem tudi njegovo starost.
ZPP člen 277, 318, 338, 338/2. ZDR člen 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 53.
Domnevni dogovor, ki naj bi ga toženec sklenil z zaposlenimi delavci, o tem, da toženec ne bo odgovarjal na tožbe, delavci pa bodo tožbe zoper toženca umaknili, ne more biti pravno upošteven pritožbeni razlog (gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zaradi katerega bi bila zamudna sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, nezakonita ali nepravilna.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-12, 57/9, 57/10, 58, 58/5. ZZZDR člen 12, 12/1, 20, 37.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – izrečen disciplinski ukrep – prenehanje delovnega razmerja – zastaranje – nadomestilo za ločeno življenje
Tožena stranka je tožnici v izrečenem disciplinskem ukrepu neutemeljeno očitala, da je neupravičeno prejemala dodatek za ločeno življenje, ker zaradi razveze zakonske zveze do njega ni bila upravičena. Tožnica nadomestila po razvezi zakonske zveze namreč ni več prejemala. Okoliščina, da je v spornem času živela skupaj z novim partnerjem, ni pravnoodločilna, ker njuna skupnost, ob dejstvu, da je bila tožnica še poročena, ni mogla biti veljavna zunajzakonska skupnost.
Da gre za podpis pooblaščenca na vlogi upnika, je sodišče pravilno sklepalo na podlagi podatka, da je za imenom zakonitega zastopnika in pred podpisom pristavek „za“. Pristavek „za“ v taki zvezi namreč pomeni, da ima podpisnik vloge pooblastilo za zastopanje; toliko bolj je mogoče sklepati na to dejstvo še glede na logotip upnika na vlogi, odtisnjen pečat družbe in v spodnjem robu vloge navedene osnovne podatke o družbi.
Če je pooblaščenka izkazala pooblastilo za zastopanje v postopku, v katerem je upnik že pridobil procesno legitimacijo, ta pa je odvisna od prijave terjatve v stečajnem postopku, je potrebno sklepati, da je njeno dejanje prijave terjatve v stečajnem postopku zakoniti zastopnik upnika s tem odobril.
odškodninska odgovornost delodajalca – premoženjska škoda – starostna pokojnina – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik v tem sporu od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi nepravočasnega priznanja pravice do starostne pokojnine, ki mu je nastala zato, ker mu tožena stranka ni pravočasno izdala ustreznega potrdila, ki služi za priznanje delovne dobe. V konkretnem primeru (še ni) izkazan element protipravnosti, ki bi ob obstoju ostalih elementov škodne odgovornosti lahko bremenil toženo stranko za plačilo odškodnine. Pri pojmu protipravnosti gre za pravni standard, ki se oblikuje za vsak konkreten primer posebej in predstavlja osrednje vprašanje pri definiranju podlage za povračilo škode.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(1).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog
Pritožnikovo stališče, da je že dejstvo, da je dolžnik (družba) sam podal ugovor zoper izpodbijani sklep v zakonskem roku, dokaz, da dolžnik sprejema uradno pošto na sedežu družbe, je zmotno, saj družba s svojim ugovorom ni uspela, zoper sklep, s katerim je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da obstaja razlog za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, pa se ni pritožila.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakonit razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – javni uslužbenci
Od delodajalca ni mogoče zahtevati, da v primeru, ko je njegov delavec odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo (bolezen), opredeli trajanje delovnega razmerja za določen čas na način, kot je opredeljen v členu 69/8 ZJU. Prav tako niti ZJU niti ZDR ne določata, da bi moralo biti v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, sklenjeni iz razloga nadomeščanja začasno odsotnega delavca, poimensko navedeno, katerega začasno odsotnega delavca se nadomešča.
Tožnica je ostala na delu tudi po poteku časa za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, kar je zadosten razlog za ugotovitev, da se je pogodba o zaposlitvi za določen čas transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Na ugotovitev, da je prišlo do transformacije pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas, nima nikakršnega vpliva okoliščina, da je tožnica kasneje sklenila s toženo stranko še eno pogodbo o zaposlitvi za določen čas.
Pri tožniku, ki je zmožen v polnem delovnem času opravljati drugo delovno mesto v delokrogu svojega poklica ali drugo ustrezno fizično lažje delo z omejitvami, je podana III. kategorija invalidnosti in ima pravico do premestitve, kljub temu da že ob nastopu dela na zadnjem delovnem mestu oskrbovalca živine za to delo ni bil zmožen, saj je tožnik strokovno usposobljen za obdelovalca lesa in kmetovalca. Invalidnost se namreč ugotavlja glede na zavarovančev poklic, ki po 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1 zajema delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 48, 48/3.
zdraviliško zdravljenje – odobritev zdravljenja – predlog za zdraviliško zdravljenje
Predhodno podan predlog za odobritev zdraviliškega zdravljenja je bil podan 19. 5. 2008 in je bilo tožniku z odločbo toženca z dne 22. 7. 2008 na podlagi tega predloga zdraviliško zdravljenje tudi odobreno. Ker do podaje novega predloga dne 3. 5. 2010 za odobritev zdraviliškega zdravljenja zaradi iste bolezni oziroma enakega stanja še ni preteklo dve leti, kot določa 3. odstavek 48. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, tožnik ni upravičen do zdraviliškega zdravljenja.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 254, 254/1, 254/2, 275, 275/3, 276, 276/2. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-2. ZUP člen 113, 113/1, 114, 126, 126/1.
stroški upravnega zastopanja
Zahtevo za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti je tožnik vložil pri tožencu po prejemu prvostopenjske odločbe, s katero mu je toženec priznal pravico do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo. Postopek ni bil začet po uradni dolžnosti, temveč na zahtevo stranke, zato stroške postopka krije tožnik sam, ne glede na njegov izid.
pripojitev – vpis pripojitve v sodni register – nedopustnost pritožbe upnika – pravni interes za pritožbo – terjatev do prevzete družbe – zavrženje pritožbe
Upnik s pritožbo, tudi če bi uspel razveljaviti vpis izbrisa subjekta vpisa ne more zase doseči drugačnega (boljšega) pravnega položaja kot ga ima v primeru izbrisa dolžnika iz sodnega registra. Z vpisom pripojitve je namreč premoženje prevzete družbe, skupaj z njenimi obveznostmi do upnikov prešlo na prevzemno družbo, kar pomeni, da je prevzeta družba od dneva vpisa pripojitve v sodni register (in pred pravnomočnostjo sklepa) postala univerzalna pravna naslednica prevzete družbe.
V kolikor ima upnik do prevzete družbe na podlagi pogodbe o reprogramiranju, na katero se sklicuje v pritožbi, nezapadle terjatve, ima zagotovljeno pravno varstvo na način, ki ga določa 592. člen ZGD-1. Če pa je zaradi pripojitve upniku nastala škoda, lahko uveljavlja odškodninski zahtevek proti članom vodenja in nadzora prevzete družbe, glede katere 594. člen ZGD-1 v 2. odstavku določa, da se v takem primeru šteje, da ta obstaja še naprej.
Dejstvo, da je tožnica (kot delavka) prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi, za katero je bilo kasneje s sodno odločbo ugotovljeno, da je nezakonita, ter dejstvo, da je tožena stranka (kot delodajalec) v postopku sprejemanja te odločitve oz. v sami odpovedi pogodbe o zaposlitvi storila določene napake, samo po sebi še ne daje podlage za ugotovitev odškodninske odgovornosti za negmotno škodo tožene stranke.
V primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu za povzročeno škodo odgovarja po pravilih pogodbene odškodninske odgovornosti. Ob predpostavki ugotovljene negmotne škode, ki je v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem, bi bila odškodninska odgovornost tožene stranke za negmotno škodo podana le, če bi bilo ugotovljeno tudi, da je pri svojem odločanju zavestno ali iz hude malomarnosti ravnala zoper predpise.
ZPP člen 286, 286/2, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1.
poziv na odgovor na tožbo – nepravilen poziv – posledice neodgovora na tožbo
Posledice neugovarjanja zahtevku po tožbi na podlagi poziva, kakršen je bil v obravnavanem primeru naslovljen na toženo stranko, so drugačne od tistih, ki jih zakon predvideva za neodziv stranke na poziv sodišča, da naj pred razpisom obravnave vloži pripravljalno vlogo, v kateri naj se izjavi o določenih dejstvih in navede ali dopolni dokazne predloge, pri čemer zakon določa, da mora sodišče stranko izrecno opozoriti, da ob izostanku pogoja iz 2. odst. 286. čl. ZPP, na prvem naroku za glavno obravnavo njenega navajanja dejstev in dokazov ne bo mogoče dopustiti.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 10, 40, 40/4, 40/4-1.
solidarnostna pomoč – kolektivna pogodba – ožji družinski člani
Tožnik je živel z materjo v skupnem gospodinjstvu tudi v času, ko je imel svojo družino. Zanjo je skrbel tudi v zadnjem letu pred njeno smrtjo, ko je zaradi hude demence sicer živela v zaprtem oddelku doma za starejše občane. Zaradi tega njegova mati šteje za ožjega družinskega člana in je tožnik ob njeni smrti upravičen do solidarnostne pomoči (ki je po KPND predvidena za primer smrti ožjega družinskega člana) ne glede na dejstvo, da je komisija za razlago KPND opredelila, da za ožjega družinskega člana štejejo le zakonec, izvenzakonski partner, otroci in posvojenci.