ZPP člen 79, 79/1, 81, 81/2, 82, 82/1. ZSVar člen 49. ZZZDR člen 185, 211, 212, 223.
skrbnik za poseben primer – začasni zastopnik – izdatki za izvajanje skrbstvenih ukrepov – ustrezno pravno znanje
Ni ovire, da sodišče samo postavi skrbnika za poseben primer, niti ni ovire, da to ne bi bil center za socialno delo sam. Center za socialo delo se nalogi, ki mu jo je postavilo sodišče, ne more upreti.
napotitev na pravdo – sporna dejstva – kdo je oporočni dedič
Sporno je, kdo je dedič po oporoki in kakšne so bile okoliščine preživljanja. Obstaja dvom v trditve pritožnikov, da so ravno oni skrbeli za zapustnico in v kakšnem obsegu. In ker obstaja spor med dediči, je sodišče ravnalo pravilno, ko je postopek prekinilo in dediče z manj verjetno pravico napotilo na pravdo.
razveljavitev prodajne pogodbe – rok za vložitev izpodbojne tožbe – predkupni upravičenec – sklepčnost tožbenega zahtevka
Ker je že v sami zahtevi na razveljavitev določene pogodbe implicitno vključena okoliščina obstoja takšne (veljavne) pogodbe, ni prav nobene „potrebe“ za predhodno postavitev ugotovitvenega zahtevka, da takšna pogodba obstoji, in sicer ne glede na to, ali gre za pisno ali ustno sklenjeno pogodbo.
ZMZPP člen 90, 90/1, 91. Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 16.
tožniška varščina – varščina za pravdne stroške – tuj državljan kot tožnik – meddržavna pogodba – premoženjsko stanje tožnika – izjeme
Po določbi 16. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah zgolj državljanstvo in domicil tožnika res ne zadoščata za določitev varščine, vendar se je toženka v svojem ugovoru sklicevala tudi na tožnikovo slabo premoženjsko stanje.
višina odškodnine – vračilo v naravi – upoštevanje odškodnine, dane ob podržavljenju – ob podržavljenju dana kupnina – poprava sodbe
Določbo prvega odstavka 72. člena ZDen je treba razlagati tako, da se ob podržavljenju dana odškodnina, ki presega 30 % vrednosti nepremičnine, upošteva v celoti.
ZDR člen 7, 7/2, 159, 159/1, 160. ZRSin člen 7, 9, 9/1. ZKolP člen 5, 5/1, 11, 11/1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2, 3.
Pravico tožnice – novinarke do letnega dopusta je potrebno presojati glede na določbe KPPN, četudi za njo in toženo stranko veljata poleg KPPN še KPČIZKD in PKP, ker so določbe KPPN za delavca (tožnico) najbolj ugodne. To izhaja iz (smislnega) upoštevanja načela hierarhije kolektivnih pogodb, kot je določeno s 5. členom ZkolP.
Dneve rekreaktivnega oddiha ni mogoče všteti v dneve letnega dopusta, ampak gre pri rekreativnem oddihu za pravico delavca, ki je določena za novinarje po KPPN.
ZIZ člen 13, 17, 55. ZMZPP člen 4, 94, 94/2, 108, 108/6, 109, 109/2. Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 20, 21, 22, 23, 23/1.
odločba, izdana v državi nečlanici EU – izvršitev tuje sodne odločbe – priznanje
Upnik, ki želi doseči izvršitev sodne odločbe, izdane v državi nečlanici EU, lahko začne postopek za priznanje te odločbe, lahko pa predlaga, da izvršilno sodišče odloči o priznanju te odločbe kot o predhodnem vprašanju, vendar z učinkom le za ta postopek.
ZZZDR člen 123,129, 129a. ZUPJS člen 10, 11, 12. ZSPD člen 65.
dolžnost preživljanja – možnosti staršev in otrok – otroški dodatek
Otroški dodatek je dopolnilni prejemek otroka za njegovo preživljanje in ne dopolnilni prejemek staršev, s katerim se zniža njihova preživninska obveznost. Otroški dodatek ni namenjen znižanju preživninskega bremena preživninskih zavezancev, razen v primeru, ko preživninski zavezanec nima na razpolago (dovolj) finančnih sredstev za kritje osnovnih (nujnih) preživninskih potreb otroka.
V sporu, v katerem delavec od delodajalca vtožuje izplačilo plač, ki so po svoji naravi izražene v bruto znesku (ta pojem zajema tako plačilo prispevkov in davkov na plače ter izplačilo neto zneska), je pristojno odločati delovno sodišče.
Pristojen davčni organ lahko po uradni dolžnosti zahteva od delodajalca, da odvede od izplačanih plač delavcev predpisane prispevke, tudi na podlagi davčne izvršbe, vendar to ne pomeni, da delavec ni upravičen tega zahtevati v sporu pred delovnim sodiščem. V kolikor delavec uspe v sporu tudi z zahtevkom za odvod prispevkov od bruto plače, se bo lahko delodajalec v davčnem postopku oziroma izvršbi na to skliceval ter iz tega naslova uveljavljal pri davčnem organu manjši dolg.
ZPP člen 356, 362, 362/1. ZZZDR člen 129a, 129a/2.
preživnina za otroka – otroški dodatek – porazdelitev preživninskega bremena – stroški za izobraževanje preživninskega zavezanca – dodelitev drugemu sodniku
Sodišče se mora opredeliti, kateri posamični letni in mesečni izdatki so potrebni za preživljanje otrok in so v skladu s sposobnostjo in (finančno) zmožnostjo preživninskih zavezancev.
Otroški dodatek se upošteva pri preživninskem bremenu zavezancev le v primerih, ko preživninski zavezanci nimajo dovolj lastnih finančnih sredstev za kritje osnovnih preživninskih potreb mld. otrok.
Stroški izobraževanja posameznega preživninskega zavezanca nimajo prednosti pred preživnino, ki jo je dolžan plačevati za otroke.
razmerje med starši in otroki – dolžnost preživljanja – otrokovo lastno delo – pridobljeni dohodki
Plačilo preživnine za otroka ni le zakonska dolžnost roditeljev, gre za moralno dolžnost roditelja, da prispeva k preživljanju otroka toliko finančnih sredstev, kolikor ima finančnih zmožnosti. Iz navedenega razloga tudi ni moč upoštevati dohodkov tožnice, saj bo tožencu kljub plačilu preživnine ostalo na razpolago dovolj finančnih sredstev za lastno preživljanje. V celoti se upoštevajo sredstva otroka pridobljena z lastnim delom v primerih, ko obstaja očitno nesorazmerje med prihodki preživninskega zavezanca in otroka ter bi zaradi visokih dohodkov otroka preživninski zahtevek otroka zasledoval druge cilje, kot pa zagotavljanje sredstev za lastno preživljanje.
Kaznivo dejanje poslovne goljufije po 234.a členu KZ je enako kot kaznivo dejanje goljufije po 217. členu KZ tako imenovano splošno kaznivo dejanje (delictum proprium), se pravi, da njegova izvršitev ni odvisna od storilčevega položaja (denimo v gospodarski družbi) ali njegovih lastnosti. Razlika med obema kaznivima dejanjema je le v tem, da je prvo omejeno na gospodarsko dejavnost in da ga je mogoče storiti tudi med izvajanjem posla, medtem ko je drugo neodvisno od vrste dejavnosti, storiti pa ga je mogoče le pred sklenitvijo posla.
ustavitev postopka – izostanek s poravnalnega naroka – pravilno vabljenje – opozorilo na posledice izostanka z naroka
Kljub temu, da sta se pravdni stranki na naroku 28. 3. 2011 odpovedali posebnemu pisnemu vabilu, bi ju moralo prvostopenjsko sodišče posebej opozoriti na posledice morebitnega izostanka s poravnalnega naroka, ki je bil razpisan za dan 6. 4. 2011, česar pa ni storilo, kar pomeni, da nista bili pravilno vabljeni.
ZDen člen 25, 59, 71, 71/1 73, 73/1, 73/2. ZNP člen 104. Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 7, 12.
odškodnina – vrnitev denacionalizirane nepremičnine v naravi – kriterij za določitev višine odškodnine – Slovenska odškodninska družba – začetek teka obresti – sodne takse v postopku denacionalizacije
Na podlagi denacionalizacije ni mogoče uveljavljati odškodninskih zahtevkov po splošnih pravilih civilnega prava.
Po ustaljeni sodni praksi je zavezanec za vračilo nepremičnine v naravi, ki jo je pred tem pridobil odplačno, upravičen do odškodnine po 73. členu ZDen, od Slovenske odškodninske družbe le za tisto, kar je pridobil odplačno, torej za nepremičnino po stanju pred opravljenimi investicijami.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061209
ZZK-A člen 243, 243/1. OZ člen 87, 87/1, 91. ZPP člen 185, 185/1.
sporazum o razvezi izročilne pogodbe - ničnost - nesklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - sprememba tožbe - nemoralno ravnanje
Ker je tožnica trdila, da je sporazum o razvezi izročilne pogodbe ničen, bi morala tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi uveljavljala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0061171
SZ-1 člen 111, 111/1, 111/2, 112, 112/1, 112/4. ZPP člen 185, 186, 313, 313/2.
sprememba tožbe – privilegirana sprememba tožbe – relativna bistvena kršitev določb postopka – prenehanje najemne pogodbe – rok za izselitev – paricijski rok
Če sodišče ne izda posebnega sklepa o tem, ali naj se sprememba tožbe dopusti, in nadaljuje postopek na podlagi spremenjene tožbe, gre za kršitev postopka relativnega značaja, razen če gre za primer privilegirane spremembe tožbe.
Oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni podaljšala najemne pogodbe, uporablja stanovanje nezakonito. V takšnem primeru lahko lastnik kadarkoli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja. V takšnem primeru ne velja določba četrtega odstavka 112. člena, ki kot rok za izselitev določa 60 do 90 dni, saj se ta določba nanaša zgolj na primere izselitev, ki temeljijo na predhodni odpovedi najemne pogodbe.
Bistvo paricijskega roka je, da zagotavlja tožencu, da tožnik ne bo mogel zahtevati prisilne izvršbe, dokler ta rok ne bo potekel. Če dolžnik vloži pritožbo, začne teči paricijski rok prvi dan po vročitvi sodbe, s katero je sodišče odločilo o pritožbi.
Ker vsakršnih vplivov s sosednje nepremičnine ni mogoče izključiti, sosedsko pravo ne šteje za protipravne vsake imisije, ampak imisije do določene mere tolerira. Zaradi gradnje 1,80 m visoke betonske ograje imisije obstajajo (okrnjeno je osončenje in razgled), presoditi pa je treba, ali gre za bistvene ali nebistvene imisije in če gre za bistvene imisije, ali so krajevno običajne.
zavarovanje dokazov – upravičen razlog za zavarovanje dokazov – bolezen priče
Zgolj dejstvo, da gre za onkološkega bolnika, ne utemeljuje bojazni, da se dokaz z zaslišanjem pozneje ne bo mogel izvesti. Iz zdravniških izvidov pa izhaja, da ni znakov za recidiv.