odpravnina – odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma – dolžnost izpolnitve obveznosti
Pravdni stranki sta podpisali sporazum o prenehanju delovnega razmerja, katerega sestavni del je bila obveznost tožene stranke, da tožniku (direktorju) ob prenehanju delovnega razmerja pripada odpravnina. Tožena stranka svoje zaveze iz navedenega dogovora ni izpolnila, zato tožnik od nje utemeljeno terja plačilo odpravnine. Pravna podlaga za odločanje v tej zadevi tako ni 109. člen ZDR, ki določa, da je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, dolžan delavcu izplačati odpravnino, ampak navedeni sporazum.
Za izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije so merodajne tiste določbe ZP-1, ki so veljale v času storitve prekrška, s katerim je storilec dosegel predpisano število kazenskih točk.
Tožena stranka z ustrezno dokumentacijo ni dokazala, da je tožnik v spornem času dejansko prejel plačo v gotovini, zato mu je dolžna plačati vtoževani znesek.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – obseg sodnega varstva – poslovodni delavec – poslovni razlog - odškodnina
Tožniku je bila s strani tožene stranke individualna pogodba o zaposlitvi z aneksi za delovno mesto „direktorja sektorja za trženje“ odpovedana, ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto „svetovalec uprave“ pa je sprejel in podpisal. S podpisom nove pogodbe o zaposlitvi je sicer res prenehala veljati prejšnja (individualna) pogodba o zaposlitvi za delovno mesto „direktor sektorja za trženje“, kljub temu pa je tožnik v skladu z določbo 3. odstavka 90. člena ZDR obdržal pravico izpodbijati utemeljenost odpovednega razloga pred pristojnim sodiščem.
Tožena stranka je tožniku odpovedala individualno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto direktorja trženja iz neutemeljenega razloga. Potek štiriletnega mandata, določenega za vodilnega delavca, na delovnem mestu „direktor sektorja za trženje“, ob dejstvu, da je bilo s pogodbo o zaposlitvi sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, ni utemeljen poslovni razlog v smislu 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR.
Kadar se ugotovi, da za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bilo utemeljenega razloga, delavec pa je sprejel novo pogodbo o zaposlitvi, je zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca oškodovan oz. prikrajšan pri plači, to škodo pa mu je delodajalec dolžan povrniti po splošnih pravilih civilnega prava v skladu s 184. členom ZDR. Skladno z načelom popolne odškodnine po 169. členu OZ sodišče prisodi oškodovancu odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve. V takšnem primeru ni nobene pravne podlage za smiselno uporabo 118. člen ZDR, ki določa prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, kadar nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče, in daje delavcu pravico do priznanja delovne dobe in drugih pravic iz delovnega razmerja najdalj do odločitve sodišča prve stopnje ter do ustrezne denarne odškodnine v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – dokazna vrednost pisne izjave stranke – pisna izjava priče – neposredno zaslišanje
Ker pisna izjava tožene stranke z dne 14. 12. 2011 ni bila dana na poziv ali s soglasjem sodišča, ta ne more biti dokazno enakovredna izjavi, ki jo določa 236.a člen ZPP člen niti izjavi, ki bi jo tožena stranka podala ob priliki neposrednega zaslišanja.
Temeljna predpostavka za vsak obogatitveni zahtevek je, da je do obogatitve dolžnika prišlo brez pravnega temelja. Če upnik zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti, je s tem izključena uporaba pravil o neupravičeni obogatitvi.
Terjatev tožeče stranke dospeva mesečno. Je torej občasna terjatev. Zanjo velja triletni zastaralni rok. Takšen zastaralni rok velja enako za občasne terjatve iz gospodarskih in negospodarskih pogodb.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Tožena stranka ni dokazala, da je zaradi reorganizacije prenehala potreba po opravljanju dela tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, saj ni uspela dokazati, zakaj je ravno tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu „delavec na lesno obdelovalnih strojih“, na katerem je bilo zaposlenih več delavcev (40 do 45).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 169, 243, 243/4, 347. ZPIZ-1 člen 209.
plača - regres za letni dopust – bistvena kršitev določb postopka – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – zastaranje – plačilo prispevkov – samostojni podjetnik
Dohodek, ki ga je tožnik ustvaril v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz naslova samozaposlitve, ko delavec opravlja delo samostojno in neodvisno, na tej podlagi pa je bil tudi zavarovan za polni delovni čas, predstavlja plačilo za delo oziroma korist, ki nadomešča izgubo izplačil iz naslova plače pri delodajalcu (toženi stranki). Zato je pri odločanju o tožnikovem zahtevku v skladu z določbama 169 in 243/4 OZ potrebno upoštevati, da je za prejete dohodke iz naslova dela tožnik sam zmanjšal škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega izpada plače pri toženi stranki.
Vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi predpostavlja, da je bil tožnik od dneva prenehanja delovnega razmerja tudi materialno prikrajšan zaradi neizplačevanja prejemkov iz delovnega razmerja. Njihovo plačilo bi zato lahko od tožene stranke zahteval že od dneva nastanka vsakokratnega materialnega prikrajšanja, t. j. od dneva zapadlosti plač oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi mu bili sicer izplačani, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja. Stališče, da se zapadlost odškodninske terjatve ne veže na pravnomočnost odločitve o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, velja tako tudi za reparacijsko terjatev. Zato je potrebno glede uveljavljanih denarnih terjatev tožnika upoštevati, da so zapadle v plačilo na dan, ko bi mu bile sicer izplačane, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja.
Dejstvo, da je bil tožnik sicer zavarovan kot samostojni podjetnik posameznik ne pomeni, da v obravnavanem primeru ni pravne podlage za obračun plačila prispevkov od plač iz delovnega razmerja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0074431
ZPP člen 311, 311/2, 311/3, 318, 318/1, 318/1-3, 347, 347/1. ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 159, 159/4, 168, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 4, 168, 168/1, 169.
neupravičena obogatitev – javno priobčevanje fonogramov – sklepčnost – zamudna sodba – zapadlost terjatve – povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev
Iz procesnopravnega stališča bi zahtevki ne bili neutemeljeni le, če bi bila tožeča stranka opredeljeno zahtevala poročanje za čas do konca glavne obravnave. Takšnega zahtevka pa ni postavila. Tožba je torej bila v tem delu obremenjena z neodpravljivo nesklepčnostjo iz povsem procesnopravnih razlogov.
ZPIZ-1 člen 68, 70, 70/2, 144. Seznam telesnih okvar, poglavje V A točka 1 a, poglavje VII A točka 2, poglavje 11.
telesna okvara – invalidnina – pokojninska doba – delovna leta
Kljub temu da je pri tožniku podana 90% telesna okvara, nima pravice do invalidnine, ker ne izpolnjuje pogoja pokojninske dobe. Z dopolnjeno dobo 6 let, 7 mesecev in 26 dni namreč ne pokriva ene tretjine delovnih let, kljub odštetemu času, ko je bil prijavljen pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
ZSV člen 24, 37, 37/1, 39, 39a, 41, 41/4. OZ člen 288, 293, 293/1.
vrnitev preplačila – denarna socialna pomoč – vračunavanje obresti – delno plačilo dolga
Toženka z delnim plačilom dolga (v višini glavnice) ni poplačala glavnice, temveč do delnega plačila natekle zakonske zamudne obresti, šele nato pa se je do višine plačila začela poplačevati tudi glavnica. Toženka je zato dolžna tožnici plačati še preostali znesek glavnice, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po dnevu delnega plačila dolga.
Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko uveljavljajo le zavarovane osebe. Tožnik, ki je sicer uživalec slovenske pokojnine, v Sloveniji ni imel stalnega prebivališča, zato ni bil zavarovanec in ni imel pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Tožbeni zahtevek za povračilo stroškov za medicinsko tehnične pripomočke je zato neutemeljen.
kolektivni delovni spor - razveljavitev aneksa - veljavnost aneksa
Določbe 6. člena ZKolP ni mogoče razlagati tako, da bi bila kolektivna pogodba neveljavna, če bi jo npr. podpisal le en sindikat, čeprav sta se o sklenitvi pogodbe pogajala dva in se je drug sindikat premislil in po končanih pogajanjih pogodbe ni podpisal, kakor se je zgodilo tudi v tem primeru.
Okoliščina, da je na strani delojemalcev izpodbijani aneks h kolektivni pogodbi podpisal le drugi nasprotni udeleženec, ne vpliva na veljavnost tega aneksa. Ta aneks velja med strankama, ki sta ga podpisali, zaradi pravil o osebni veljavnosti kolektivnih pogodb pa velja tudi za vse zaposlene pri prvem nasprotnem udeležencu.
Izpodbijani aneks je veljaven, ker ga je na strani delojemalcev sklenil sindikat, ki je pri prvem nasprotnem udeležencu reprezentativen.
ZZZPB člen 1, 1/3, 14, 15, 17, 17/1, 25. ZUTD člen 15, 15/14. ZPIZ-1 člen 189.
nadomestilo med brezposelnostjo – zavarovalna doba – čas skrbi za otroka
Kljub temu da je bil tožnici z odločbo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje čas skrbi za dva otroka vštet v zavarovalno dobo za priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ji tega časa ni mogoče všteti v zavarovalno dobo za priznanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ker za to ni podlage v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Pisno opozorilo iz prvega odstavka 83. člena ZDR je pogoj za (kasnejšo) redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kolikor bo delavec ponavljal kršitve.
Tožnica je pri razporejanju dela delavcev ravnala v skladu z navodili nadrejenih, zato je pisno opozorilo tožnici, da je delavce razporedila na delo v nasprotju s predpisi, neutemeljeno. Za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga tako ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 83. člena ZDR.
ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZDR člen 113, 227, 227/3. ZIN člen 30. ZIZ člen 58, 58/1, 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – zdržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – predstavniki delavcev – inšpekcijsko nadzorstvo – obstoj verjetnosti terjatve
Sindikalni zaupnik ali član sveta delavcev, ki ne ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, ne uživa posebnega pravnega varstva pred odpovedjo po 113. členu ZDR, zato soglasje sindikata oziroma organa, katerega član je, ni potrebno.
V tej fazi postopka verjetnost tožnikove terjatve še ni izkazana, saj iz listin, ki jih je tožnik priložil k tožbi in začasni odredbi, ni razvidno, da bi tožena stranka postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpeljala v nasprotju z določbami ZDR.
PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO – SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0070198
ZGD-1 člen 425, 425/2. ZST-1 člen 5, 5-2. ZIZ člen 24, 24/4.
prehod terjatve – prenehanje družbe po skrajšanem postopku – družbenik izbrisane družbe – prisilna izterjava sodne takse – sodna taksa kot pravna predpostavka
Izjava A., da prevzame obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, je tista, ki ga materialnopravno zavezuje. Sodišče prve stopnje je kot upnik s sklepom registrskega sodišča o izbrisu tožnice iz sodnega registra dokazalo prehod obveznosti plačila sodne takse nanj.
Ker je do izbrisa tožnice prišlo na podlagi določb ZGD-1 o prenehanju družbe po skrajšanem postopku in ne na podlagi določb 7. poglavja ZFPPIPP o prisilnem prenehanju družbe, so pritožbene, da bi moralo sodišče prve stopnje v predmetni pravdi postopati po določbah ZFPPIPP in posledično uporabiti določbe ZPUOOD o odpustu obveznosti, neutemeljene.