redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev poslovne enote – ustrezno delo
Že sama ukinitev PE, v kateri je tožeča stranka delala, predstavlja utemeljen organizacijski oz. poslovni razlog za odpoved v smislu prvega in drugega odstavka 88. člena ZDR. Stališče sodišča prve stopnje, da bi šlo za utemeljen poslovni razlog šele, če tožena stranka tožeči stranki ne bi mogla zagotoviti dela v nobeni PE, ni pravilno.
Delodajalec mora v primeru, če ima na voljo delo v drugi enoti (drugem kraju), takšno delo delavcu ponuditi - seveda le, če gre za ustrezno delo.
odškodninska odgovornost delodajalca – neizbran kandidat – diskriminatorna obravnava – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – sodno varstvo – zamuda roka za vložitev tožbe
Tožnica od tožene stranke vtožuje plačilo odškodnine zato, ker v postopku izbire na prosto delovno mesto ni bila izbrana iz diskriminatornih razlogov, oziroma ker naj bi bila neenako obravnavana. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil postopek izbire izveden zakonito in da tožena stranka ni kršila prepovedi diskriminacije, zato je tožničin tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Tožnica je sodno varstvo v zvezi z nezakonitim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas oziroma transformacijo delovnega razmerja v delovno razmerje za nedoločen čas zaradi nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas uveljavljala prepozno. Po preteku prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR je tako pravico do sodnega varstva izgubila, zato ne more uveljavljati niti nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas niti transformacije v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas niti s tem vprašanjem povezanih odškodninskih zahtevkov.
Tožena stranka z ustrezno dokumentacijo ni dokazala, da je tožnik v spornem času dejansko prejel plačo v gotovini, zato mu je dolžna plačati vtoževani znesek.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – program razreševanja razsežnih delavcev – večje število delavcev
Število delavcev, katerih delo je postalo nepotrebno, ni preseglo z zakonom določenih omejitev, zato tožena stranka ni bila dolžna postopati po določbi 96. člena ZDR.
Pri ugotavljanju, ali gre za večje število delavcev, se upošteva le tiste delavce, ki jim bo pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga. Tudi v seznam presežnih delavcev se uvrsti le tiste delavce, ki jim bo iz tega razloga odpovedana pogodba o zaposlitvi.
Pravdni stranki sta se s sporazumom dogovorili, da se tožniku prekine delovno razmerje ter da mu tožena stranka izplača določeni znesek, zato tožnik od tožene stranke na podlagi navedenega sporazuma utemeljeno zahteva plačilo dogovorjenega zneska.
Temeljna predpostavka za vsak obogatitveni zahtevek je, da je do obogatitve dolžnika prišlo brez pravnega temelja. Če upnik zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti, je s tem izključena uporaba pravil o neupravičeni obogatitvi.
Terjatev tožeče stranke dospeva mesečno. Je torej občasna terjatev. Zanjo velja triletni zastaralni rok. Takšen zastaralni rok velja enako za občasne terjatve iz gospodarskih in negospodarskih pogodb.
stroški postopka – povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi – kriterij sorazmerne povrnitve stroškov – približno enak uspeh strank – kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške
Iz določila 2. odst. 154. člena ZPP izhaja, da je možno uporabiti ali kriterij sorazmerne povrnitve stroškov nasprotni stranki ali pa kriterij, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.
kolektivni delovni spor - razveljavitev aneksa - veljavnost aneksa
Določbe 6. člena ZKolP ni mogoče razlagati tako, da bi bila kolektivna pogodba neveljavna, če bi jo npr. podpisal le en sindikat, čeprav sta se o sklenitvi pogodbe pogajala dva in se je drug sindikat premislil in po končanih pogajanjih pogodbe ni podpisal, kakor se je zgodilo tudi v tem primeru.
Okoliščina, da je na strani delojemalcev izpodbijani aneks h kolektivni pogodbi podpisal le drugi nasprotni udeleženec, ne vpliva na veljavnost tega aneksa. Ta aneks velja med strankama, ki sta ga podpisali, zaradi pravil o osebni veljavnosti kolektivnih pogodb pa velja tudi za vse zaposlene pri prvem nasprotnem udeležencu.
Izpodbijani aneks je veljaven, ker ga je na strani delojemalcev sklenil sindikat, ki je pri prvem nasprotnem udeležencu reprezentativen.
Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko uveljavljajo le zavarovane osebe. Tožnik, ki je sicer uživalec slovenske pokojnine, v Sloveniji ni imel stalnega prebivališča, zato ni bil zavarovanec in ni imel pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Tožbeni zahtevek za povračilo stroškov za medicinsko tehnične pripomočke je zato neutemeljen.
Tožeča stranka je samostojno uveljavljala zahtevek zaradi ugotovitve denarne terjatve zoper toženo stranko (delodajalca prenosnika in ne delodajalca prevzemnika), pri kateri ji ni prenehalo delovno razmerje, zato je dolžna toženi stranki povrniti nastale stroške po merilu uspeha strank v postopku glede na njen izid (prvi odstavek 154. člena ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Pisno opozorilo iz prvega odstavka 83. člena ZDR je pogoj za (kasnejšo) redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kolikor bo delavec ponavljal kršitve.
Tožnica je pri razporejanju dela delavcev ravnala v skladu z navodili nadrejenih, zato je pisno opozorilo tožnici, da je delavce razporedila na delo v nasprotju s predpisi, neutemeljeno. Za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga tako ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 83. člena ZDR.
ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZDR člen 113, 227, 227/3. ZIN člen 30. ZIZ člen 58, 58/1, 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – zdržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – predstavniki delavcev – inšpekcijsko nadzorstvo – obstoj verjetnosti terjatve
Sindikalni zaupnik ali član sveta delavcev, ki ne ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, ne uživa posebnega pravnega varstva pred odpovedjo po 113. členu ZDR, zato soglasje sindikata oziroma organa, katerega član je, ni potrebno.
V tej fazi postopka verjetnost tožnikove terjatve še ni izkazana, saj iz listin, ki jih je tožnik priložil k tožbi in začasni odredbi, ni razvidno, da bi tožena stranka postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpeljala v nasprotju z določbami ZDR.
ZJU člen 33. ZDR člen 18, 18/3, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – policist – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi
Za državne organe in tudi za policijo je postopek odločanja o pravicah in obveznostih javnih uslužbencev urejen tako, da v vlogi delodajalca nastopa predstojnik oziroma od njega pooblaščena oseba, o pritožbah zoper njegove odločitve pa odloča Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja (33. člen ZJU in 3. odstavek 18. člena ZDR). V tožnikovem primeru torej generalni direktor policije, ki je za očitane kršitve tožniku izvedel, ko so tožniku odvzeli prostost. Ker je bil zagovor tako opravljen znotraj 30-dnevnega subjektivnega roka, je bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana pravočasno.
Presoja sodišča v delovnem sporu o zakonitosti izredne odpovedi po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni odvisna od odločitve v kazenskem postopku, ki lahko poteka sočasno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Tožena stranka ni dokazala, da je zaradi reorganizacije prenehala potreba po opravljanju dela tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, saj ni uspela dokazati, zakaj je ravno tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu „delavec na lesno obdelovalnih strojih“, na katerem je bilo zaposlenih več delavcev (40 do 45).
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlog – višje sodišče – revizijsko sodišče – razlaga pojma
Obnovitveni razlog se lahko nanaša tudi na postopek pred revizijskim sodiščem. Ko govori ZPP v poglavju o obnovi o sodiščih, se namreč ta pojem nanaša na vsa, oziroma na katerokoli sodišče, ko pa ZPP govori o višjem sodišču, pa gre za katerokoli višje sodišče, ki je po svoji hierarhiji sodnega odločanja višje od sodišča prve stopnje (torej tako višje kot vrhovno sodišče).
ničnost pogodbe – pravni interes – posledice začetka stečajnega postopka – pretvorba nedenarnih terjatev v denarne
Ena od pravnih posledic začetka stečajnega postopka je tudi pretvorba nedenarnih terjatev v denarne. Nedenarna terjatev drugotožene stranke, nastala v posledici ugotovljene ničnosti pogodbe po predmetni tožbi, torej na izročitev delnic, bi se zaradi zgoraj navedene pravne posledice začetka stečajnega postopka nad prvotoženo stranko morala pretvoriti v denarno terjatev. V opisani situaciji torej tudi v primeru ugotovitve ničnosti pogodbe o prodaji delnic vračilo le-teh drugotoženi stranki ne bi bilo več možno, tudi, če bi jih prvotožena stranka imela, pa jih po neprerekanih trditvah le te nima več. Čim pa je tako, tožeča stranka ne more več doseči interesa, ki ga z vložitvijo tožbe na ugotovitev ničnosti pogodbe o prodaji delnic zasleduje.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih člen 53, 53/7.
nagrada izvedencu – avtorska agencija
Izplačilo nagrade in stroškov sodnemu izvedencu preko avtorske agencije je skladno s 53. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih, veljavnega od 21. 1. 2012 dalje, ki v 7. odstavku določa, se izplačilo nagrade in stroškov izvedencu oziroma cenilcu opravi neposredno na njegov račun.
ZPP člen 149. ZASP člen 5, 5/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 53, 53/7.
izvedenina – izplačilo – avtorska agencija
Izplačilo nagrade in stroškov sodnega izvedenca preko avtorske agencije je skladno s 53. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, po kateri se izplačilo opravi neposredno na račun izvedenca.
PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO – SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0070198
ZGD-1 člen 425, 425/2. ZST-1 člen 5, 5-2. ZIZ člen 24, 24/4.
prehod terjatve – prenehanje družbe po skrajšanem postopku – družbenik izbrisane družbe – prisilna izterjava sodne takse – sodna taksa kot pravna predpostavka
Izjava A., da prevzame obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, je tista, ki ga materialnopravno zavezuje. Sodišče prve stopnje je kot upnik s sklepom registrskega sodišča o izbrisu tožnice iz sodnega registra dokazalo prehod obveznosti plačila sodne takse nanj.
Ker je do izbrisa tožnice prišlo na podlagi določb ZGD-1 o prenehanju družbe po skrajšanem postopku in ne na podlagi določb 7. poglavja ZFPPIPP o prisilnem prenehanju družbe, so pritožbene, da bi moralo sodišče prve stopnje v predmetni pravdi postopati po določbah ZFPPIPP in posledično uporabiti določbe ZPUOOD o odpustu obveznosti, neutemeljene.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – padec na spolzkih tleh – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – odmera višine odškodnine – odbitna franšiza
Zaključek sodišča prve stopnje, da tla, ki so bila spolzka zaradi tega, ker se je iz posod, ki so jih prenašali delavci polivala tekoča hrana, predstavljajo nevarno stvar, je materialnopravno napačen. V tovrstnih primerih se ugotavlja krivdna odgovornost povzročitelja škode.
Posode, v kateri so delavci prenašali hrano (menažke) niso bile vodotesne. Vsak je imel možnost, da počisti za seboj, vendar pa se je včasih zgodilo, da je kaj ostalo na tleh. Zato je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka dela ni organizirala tako, da bi bila delavcem zagotovljena potrebna varnost na delovnem mestu v smislu določbe 8. člena ZVZD.