odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – terjatev iz delovnega razmerja
Za vse odškodninske terjatve v zvezi z delovnim razmerjem (ki spadajo med terjatve iz delovnega razmerja), ne glede na to, ali odškodnino zahteva delodajalec ali delavec, poleg splošnega zastaralnega roka iz 206. člena ZDR, ki velja za vse terjatve iz delovnega razmerja, veljajo tudi posebne določbe o zastaranju iz 1. in 2. odstavka 352. člena OZ, torej tudi tri letni subjektivni rok. Le določbe 182. do 185. člena ZDR so glede na OZ specialni predpis, sicer pa za odškodninske terjatve iz delovnega razmerja v obeh primerih, kadar gre za odškodninsko odgovornost delavcev ali za odškodninsko odgovornost delodajalca, veljajo določbe OZ.
Tožena stranka z ustrezno dokumentacijo ni dokazala, da je tožnik v spornem času dejansko prejel plačo v gotovini, zato mu je dolžna plačati vtoževani znesek.
Prvostopenjsko sodišče je postopalo pravilno, ko je storilca, zaradi izkazane objektivne nezmožnosti predložitve zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu, v zakonsko določenem roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, z dopisom z dne 22. 5. 2011 pozvalo k naknadni predložitvi zdravniškega spričevala, mu za izpolnitev te obveznosti določilo rok in ga tudi opozorilo na posledice opustitve te dolžnosti.
odpravnina – odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma – dolžnost izpolnitve obveznosti
Pravdni stranki sta podpisali sporazum o prenehanju delovnega razmerja, katerega sestavni del je bila obveznost tožene stranke, da tožniku (direktorju) ob prenehanju delovnega razmerja pripada odpravnina. Tožena stranka svoje zaveze iz navedenega dogovora ni izpolnila, zato tožnik od nje utemeljeno terja plačilo odpravnine. Pravna podlaga za odločanje v tej zadevi tako ni 109. člen ZDR, ki določa, da je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, dolžan delavcu izplačati odpravnino, ampak navedeni sporazum.
Pravdni stranki sta se s sporazumom dogovorili, da se tožniku prekine delovno razmerje ter da mu tožena stranka izplača določeni znesek, zato tožnik od tožene stranke na podlagi navedenega sporazuma utemeljeno zahteva plačilo dogovorjenega zneska.
ZPP člen 133, 139. ZDR člen 6, 118. ZDSS-1 člen 41, 41/2. OZ člen 77, 79.
zamudna sodba – vročanje pravni osebi – prenehanje pooblastila – prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča – odškodnina zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je pravna oseba. Tožba s pozivom na odgovor ji je bila pravilno vročena tako, da je bilo pisanje izročeno osebi, ki je bila pooblaščena za sprejem (prvi odstavek 133. člena ZPP). Prenos sedeža tožene stranke (pri čemer je bil sklep o vpisu spremembe sedeža s pravnomočnim sklepom sodišča spremenjen tako, da je bil predlog za vpis spremembe sedeža zavrnjen), ne pomeni prenehanja pooblastila, ker ni v skladu z določbami 77. in 79. člena OZ.
Tožnica vtožuje odškodnino, kot denarno odmeno za odpoved reintegraciji. Pri odmeri odškodnine na podlagi prvega odstavka 118. člena ZDR se ne upoštevajo kriteriji za odmero odpravnine iz prvega odstavka 109. člena ZDR, saj se ta določba nanaša na odpravnino, ki gre delavcu v primeru odpovedi iz poslovnih razlogov ali zaradi nesposobnosti.
ugovor tretjega – odgovor na ugovor – pravica, ki preprečuje izvršbo
Ob pritožbeno neizpodbijanem dejstvu, da je upnik v postavljenem roku vložil odgovor na ugovor tretje in v njem izjavil, da mu nasprotuje, je odločitev sodišča prve stopnje, ko je ugovor tretje (brez meritorne presoje njegove vsebine) zavrnilo, pravilna.
Sicer pa je sodišče prve stopnje tretji pravilno pojasnilo, da z navedbami v ugovoru niti ni verjetno izkazala, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki bi preprečevala izvršbo.
Toženka je otroški dodatek v višjem znesku prejemala neupravičeno, ker je bila odločba o višjem znesku otroškega dodatka z dokončno in pravnomočno odločbo odpravljena in ji je bil priznan nižji znesek otroškega dodatka. Ker toženka ni odgovorila na tožbo, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, da je dolžna neupravičeno prejete zneske otroškega dodatka vrniti tožnici.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 169, 243, 243/4, 347. ZPIZ-1 člen 209.
plača - regres za letni dopust – bistvena kršitev določb postopka – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – zastaranje – plačilo prispevkov – samostojni podjetnik
Dohodek, ki ga je tožnik ustvaril v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz naslova samozaposlitve, ko delavec opravlja delo samostojno in neodvisno, na tej podlagi pa je bil tudi zavarovan za polni delovni čas, predstavlja plačilo za delo oziroma korist, ki nadomešča izgubo izplačil iz naslova plače pri delodajalcu (toženi stranki). Zato je pri odločanju o tožnikovem zahtevku v skladu z določbama 169 in 243/4 OZ potrebno upoštevati, da je za prejete dohodke iz naslova dela tožnik sam zmanjšal škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega izpada plače pri toženi stranki.
Vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi predpostavlja, da je bil tožnik od dneva prenehanja delovnega razmerja tudi materialno prikrajšan zaradi neizplačevanja prejemkov iz delovnega razmerja. Njihovo plačilo bi zato lahko od tožene stranke zahteval že od dneva nastanka vsakokratnega materialnega prikrajšanja, t. j. od dneva zapadlosti plač oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi mu bili sicer izplačani, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja. Stališče, da se zapadlost odškodninske terjatve ne veže na pravnomočnost odločitve o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, velja tako tudi za reparacijsko terjatev. Zato je potrebno glede uveljavljanih denarnih terjatev tožnika upoštevati, da so zapadle v plačilo na dan, ko bi mu bile sicer izplačane, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja.
Dejstvo, da je bil tožnik sicer zavarovan kot samostojni podjetnik posameznik ne pomeni, da v obravnavanem primeru ni pravne podlage za obračun plačila prispevkov od plač iz delovnega razmerja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0074405
ZIL-1 člen 42, 43, 111.
znamka simbol Evropske unije – zainteresirana oseba – tožba za ugotovitev ničnosti znamke – Pariška konvencija – vrnitev tožbe v popravo – procesna sposobnost Evropske unije – relevantna javnost – prepoved registracije državnega simbola
Za presojo, ali izpodbijana znamka predstavlja posnemanje uradnega znaka, grba, emblema ali punca, je bistveno, da sodišče upošteva heraldični opis znakov, pri tem pa upošteva, da relevantna javnost vseh geometrijskih razlik pri znakih ne bo opazila.
Relevantno javnost, kot izhaja tudi iz sodne prakse Sodišča EU predstavljajo povprečni potrošniki, ki so normalno obveščeni ter razumno pozorni in preudarni.
Pri absolutnem zavrnilnem (razveljavitvenem) razlogu, ki vsebuje sklicevanje na 6ter člen Pariške konvencije, gre za prepoved ne samo registracije znamk, ki jih sestavlja samo državni simbol ali njegovo posnemanje „v heraldičnem pogledu“, temveč tudi prepoved registracije in uporabe državnega simbola ali posnemanje takega simbola „v heraldičnem pogledu“ kot dela sestavljene znamke. Zato je treba za presojo sestavljene znamke z vidika te določbe upoštevati vsakega od delov navedene znamke.
Vrnitev tožbe v popravo oziroma zagotovitev drugega ukrepa za odpravo nepravilnosti pride v poštev tudi, če sodišče ugotovi, da tožbo vlaga oseba, ki nima procesne sposobnosti. Sodišče v takem primeru tožbo v popravo vrne zakonitemu zastopniku osebe, ki ima procesno sposobnost (torej ne procesno nesposobnemu tožniku) in ga pozove, naj se izreče, ali se s tožbo strinja oziroma ali jo odobri.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0074429
ZPP člen 227, 227/1, 311, 311/1, 318, 318/1, 318/1-3, 347. 347/1. ZASP člen 130, 146, 153, 153/1, 159, 159/4, 168, 185. OZ člen 190. ZIZ člen 55, 226.
javno priobčevanje fonogramov – zamudna sodba – sklepčnost – mesečno poročanje – zapadlost terjatve – edicijska dolžnost – škoda
Glede na to, da se v prid utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka sklicuje le na zakonski tekst, je očitno, da te podatke tožeča stranka potrebuje izključno zaradi izračuna denarnih zahtevkov proti toženi stranki po prvem odstavku 130. člena ZASP in po 168. členu ZASP. Pravo pa strankam ne daje pravnovarstvenega zahtevka na zbiranje procesnega gradiva.
Zatrjevani stroški so povezani z zbiranjem informacij in gradiva, potrebnega za vložitev tožbe. Ti stroški pa niso škoda.
nadomestilo za invalidnost – nadomestilo za čas čakanja – pravice po ZPIZ-1
Tožnik kot invalid III. kategorije po ZPIZ, ki ni uživalec pravice do nadomestila po ZPIZ, na podlagi zahteve za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev, vložene že v času veljavnosti ZPIZ-1, te pravice ne more uveljaviti, saj je ZPIZ-1 ne pozna več. Ob izpolnjenih pogojih bi lahko uveljavil le katero od nadomestil po ZPIZ-1.
Tožnik tožbe ni popravil oziroma dopolnil tako, da bi bila primerna za obravnavanje (že tožnikov tožbeni zahtevek ne vsebuje vseh sestavin, zaradi katerih bi bil primeren za obravnavanje, saj iz njega ne izhaja niti kdo naj plača vtoževano odškodnino in komu), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Po 5. členu ZST-1 je tožnikova taksna obveznost nastala z vložitvijo tožbe, tako da plačilo sodne takse na vprašanje, če je bila tožnikova tožba primerna za obravnavanje, nima odločilnega vpliva.
Temeljna predpostavka za vsak obogatitveni zahtevek je, da je do obogatitve dolžnika prišlo brez pravnega temelja. Če upnik zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti, je s tem izključena uporaba pravil o neupravičeni obogatitvi.
Terjatev tožeče stranke dospeva mesečno. Je torej občasna terjatev. Zanjo velja triletni zastaralni rok. Takšen zastaralni rok velja enako za občasne terjatve iz gospodarskih in negospodarskih pogodb.
ZJU člen 33. ZDR člen 18, 18/3, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – policist – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi
Za državne organe in tudi za policijo je postopek odločanja o pravicah in obveznostih javnih uslužbencev urejen tako, da v vlogi delodajalca nastopa predstojnik oziroma od njega pooblaščena oseba, o pritožbah zoper njegove odločitve pa odloča Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja (33. člen ZJU in 3. odstavek 18. člena ZDR). V tožnikovem primeru torej generalni direktor policije, ki je za očitane kršitve tožniku izvedel, ko so tožniku odvzeli prostost. Ker je bil zagovor tako opravljen znotraj 30-dnevnega subjektivnega roka, je bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana pravočasno.
Presoja sodišča v delovnem sporu o zakonitosti izredne odpovedi po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni odvisna od odločitve v kazenskem postopku, ki lahko poteka sočasno.
ZPP člen 149. ZASP člen 5, 5/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 53, 53/7.
izvedenina – izplačilo – avtorska agencija
Izplačilo nagrade in stroškov sodnega izvedenca preko avtorske agencije je skladno s 53. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, po kateri se izplačilo opravi neposredno na račun izvedenca.
PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO – SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0070198
ZGD-1 člen 425, 425/2. ZST-1 člen 5, 5-2. ZIZ člen 24, 24/4.
prehod terjatve – prenehanje družbe po skrajšanem postopku – družbenik izbrisane družbe – prisilna izterjava sodne takse – sodna taksa kot pravna predpostavka
Izjava A., da prevzame obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, je tista, ki ga materialnopravno zavezuje. Sodišče prve stopnje je kot upnik s sklepom registrskega sodišča o izbrisu tožnice iz sodnega registra dokazalo prehod obveznosti plačila sodne takse nanj.
Ker je do izbrisa tožnice prišlo na podlagi določb ZGD-1 o prenehanju družbe po skrajšanem postopku in ne na podlagi določb 7. poglavja ZFPPIPP o prisilnem prenehanju družbe, so pritožbene, da bi moralo sodišče prve stopnje v predmetni pravdi postopati po določbah ZFPPIPP in posledično uporabiti določbe ZPUOOD o odpustu obveznosti, neutemeljene.
Tožeča stranka je samostojno uveljavljala zahtevek zaradi ugotovitve denarne terjatve zoper toženo stranko (delodajalca prenosnika in ne delodajalca prevzemnika), pri kateri ji ni prenehalo delovno razmerje, zato je dolžna toženi stranki povrniti nastale stroške po merilu uspeha strank v postopku glede na njen izid (prvi odstavek 154. člena ZPP).
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlog – višje sodišče – revizijsko sodišče – razlaga pojma
Obnovitveni razlog se lahko nanaša tudi na postopek pred revizijskim sodiščem. Ko govori ZPP v poglavju o obnovi o sodiščih, se namreč ta pojem nanaša na vsa, oziroma na katerokoli sodišče, ko pa ZPP govori o višjem sodišču, pa gre za katerokoli višje sodišče, ki je po svoji hierarhiji sodnega odločanja višje od sodišča prve stopnje (torej tako višje kot vrhovno sodišče).
spor majhne vrednosti – vezanost na ugotovljeno dejansko stanje – protipravnost ravnanja državnega organa – zaseg delovnega stroja
S trditvijo, da iz listinskih dokazov, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, ne izhaja utemeljen sum, da je bil delovni stroj ukraden ter da ni obstajala nevarnost, da bo tožeča stranka ta stroj odtujila, tožeča stranka izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, kar pa v sporu majhne vrednosti ni dopustno, ker bi lahko šlo kvečjemu za kršitev po 1. odst. 339. čl. ZPP.