ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih člen 53, 53/7.
nagrada izvedencu – avtorska agencija
Izplačilo nagrade in stroškov sodnemu izvedencu preko avtorske agencije je skladno s 53. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih, veljavnega od 21. 1. 2012 dalje, ki v 7. odstavku določa, se izplačilo nagrade in stroškov izvedencu oziroma cenilcu opravi neposredno na njegov račun.
Tožeča stranka je samostojno uveljavljala zahtevek zaradi ugotovitve denarne terjatve zoper toženo stranko (delodajalca prenosnika in ne delodajalca prevzemnika), pri kateri ji ni prenehalo delovno razmerje, zato je dolžna toženi stranki povrniti nastale stroške po merilu uspeha strank v postopku glede na njen izid (prvi odstavek 154. člena ZPP).
začetek postopka osebnega stečaja – insolventnost – pravni interes – zavarovana terjatev – namen stečajnega postopka – postopek individualne izvršbe
Upravičenje (pravni interes) do sodnega varstva je dovoljeno priznati le, če tisti, ki zahteva takšno sodno varstvo, svoje pravice ne more uresničiti na drug, ustreznejši način. Stečajni postopek je posebna oblika izvršilnega postopka, ki se opravi nad celotnim premoženjem dolžnika z namenom enakomernega in sočasnega poplačila vseh upnikov. Ker ima v tem primeru dolžnica samo enega upnika, ki ima svojo celotno terjatev zavarovano s hipoteko, upnik nima interesa za vodenje stečajnega postopka, ker lahko enak namen (poplačilo svoje terjatve v celoti) doseže tudi v postopku individualne izvršbe in njegov položaj glede poplačila v primeru stečajnega postopka ne bi bil v ničemer ugodnejši.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – padec na spolzkih tleh – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – odmera višine odškodnine – odbitna franšiza
Zaključek sodišča prve stopnje, da tla, ki so bila spolzka zaradi tega, ker se je iz posod, ki so jih prenašali delavci polivala tekoča hrana, predstavljajo nevarno stvar, je materialnopravno napačen. V tovrstnih primerih se ugotavlja krivdna odgovornost povzročitelja škode.
Posode, v kateri so delavci prenašali hrano (menažke) niso bile vodotesne. Vsak je imel možnost, da počisti za seboj, vendar pa se je včasih zgodilo, da je kaj ostalo na tleh. Zato je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka dela ni organizirala tako, da bi bila delavcem zagotovljena potrebna varnost na delovnem mestu v smislu določbe 8. člena ZVZD.
kolektivni delovni spor - razveljavitev aneksa - veljavnost aneksa
Določbe 6. člena ZKolP ni mogoče razlagati tako, da bi bila kolektivna pogodba neveljavna, če bi jo npr. podpisal le en sindikat, čeprav sta se o sklenitvi pogodbe pogajala dva in se je drug sindikat premislil in po končanih pogajanjih pogodbe ni podpisal, kakor se je zgodilo tudi v tem primeru.
Okoliščina, da je na strani delojemalcev izpodbijani aneks h kolektivni pogodbi podpisal le drugi nasprotni udeleženec, ne vpliva na veljavnost tega aneksa. Ta aneks velja med strankama, ki sta ga podpisali, zaradi pravil o osebni veljavnosti kolektivnih pogodb pa velja tudi za vse zaposlene pri prvem nasprotnem udeležencu.
Izpodbijani aneks je veljaven, ker ga je na strani delojemalcev sklenil sindikat, ki je pri prvem nasprotnem udeležencu reprezentativen.
Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko uveljavljajo le zavarovane osebe. Tožnik, ki je sicer uživalec slovenske pokojnine, v Sloveniji ni imel stalnega prebivališča, zato ni bil zavarovanec in ni imel pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Tožbeni zahtevek za povračilo stroškov za medicinsko tehnične pripomočke je zato neutemeljen.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlog – višje sodišče – revizijsko sodišče – razlaga pojma
Obnovitveni razlog se lahko nanaša tudi na postopek pred revizijskim sodiščem. Ko govori ZPP v poglavju o obnovi o sodiščih, se namreč ta pojem nanaša na vsa, oziroma na katerokoli sodišče, ko pa ZPP govori o višjem sodišču, pa gre za katerokoli višje sodišče, ki je po svoji hierarhiji sodnega odločanja višje od sodišča prve stopnje (torej tako višje kot vrhovno sodišče).
ZZZPB člen 1, 1/3, 14, 15, 17, 17/1, 25. ZUTD člen 15, 15/14. ZPIZ-1 člen 189.
nadomestilo med brezposelnostjo – zavarovalna doba – čas skrbi za otroka
Kljub temu da je bil tožnici z odločbo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje čas skrbi za dva otroka vštet v zavarovalno dobo za priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ji tega časa ni mogoče všteti v zavarovalno dobo za priznanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ker za to ni podlage v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
plačilo za delo – nadurno delo – carinik – oskrba službenega psa
Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tožnika za plačilo ur, ki jih je kot carinik – preiskovalec opravil izven delovnega časa, za oskrbo službenega psa, je bistveno, ali je bilo mogoče vsa opravila, ki so bila povezana s tožnikovim delom carinika preiskovalca, ki so se nanašala na oskrbo službenega psa, opraviti znotraj rednega delovnega časa, ali pa je narava dela pri toženi stranki narekovala povečan obseg dela, tako, da se je moralo opravljati delo preko polnega delovnega časa. Ker je tožnik 24 ur na dan skrbel za službenega psa z vednostjo in po naročilu tožene stranke, je mogoče tudi ta opravila šteti za opravljanje dela, ugotoviti pa je potrebno obseg tega dela (v okviru rednega delovnega časa in izven rednega delovnega časa).
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – dokazna vrednost pisne izjave stranke – pisna izjava priče – neposredno zaslišanje
Ker pisna izjava tožene stranke z dne 14. 12. 2011 ni bila dana na poziv ali s soglasjem sodišča, ta ne more biti dokazno enakovredna izjavi, ki jo določa 236.a člen ZPP člen niti izjavi, ki bi jo tožena stranka podala ob priliki neposrednega zaslišanja.
Temeljna predpostavka za vsak obogatitveni zahtevek je, da je do obogatitve dolžnika prišlo brez pravnega temelja. Če upnik zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti, je s tem izključena uporaba pravil o neupravičeni obogatitvi.
Terjatev tožeče stranke dospeva mesečno. Je torej občasna terjatev. Zanjo velja triletni zastaralni rok. Takšen zastaralni rok velja enako za občasne terjatve iz gospodarskih in negospodarskih pogodb.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0074429
ZPP člen 227, 227/1, 311, 311/1, 318, 318/1, 318/1-3, 347. 347/1. ZASP člen 130, 146, 153, 153/1, 159, 159/4, 168, 185. OZ člen 190. ZIZ člen 55, 226.
javno priobčevanje fonogramov – zamudna sodba – sklepčnost – mesečno poročanje – zapadlost terjatve – edicijska dolžnost – škoda
Glede na to, da se v prid utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka sklicuje le na zakonski tekst, je očitno, da te podatke tožeča stranka potrebuje izključno zaradi izračuna denarnih zahtevkov proti toženi stranki po prvem odstavku 130. člena ZASP in po 168. členu ZASP. Pravo pa strankam ne daje pravnovarstvenega zahtevka na zbiranje procesnega gradiva.
Zatrjevani stroški so povezani z zbiranjem informacij in gradiva, potrebnega za vložitev tožbe. Ti stroški pa niso škoda.
nadomestilo za invalidnost – nadomestilo za čas čakanja – pravice po ZPIZ-1
Tožnik kot invalid III. kategorije po ZPIZ, ki ni uživalec pravice do nadomestila po ZPIZ, na podlagi zahteve za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev, vložene že v času veljavnosti ZPIZ-1, te pravice ne more uveljaviti, saj je ZPIZ-1 ne pozna več. Ob izpolnjenih pogojih bi lahko uveljavil le katero od nadomestil po ZPIZ-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neobveščanje delavca o izostanku – zdravstveno stanje - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik svojega delodajalca ni obvestil oziroma seznanil z razlogom svoje odsotnosti, zato je storil kršitev po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR in to kljub temu, da v spornem obdobju zaradi zdravstvenih težav ni bil sposoben za delo, saj razlog izostanka v zvezi s kršitvijo po 3. alineji 1. odstavka citiranega člena ni odločilnega pomena.
Dejstvo, da je bila tožnica že pred škodnim dogodkom gibalno ovirana in je pred padcem poskakovala, pri čemer ne obstaja kakšna splošna prepoved poskakovanja, samo po sebi ne pomeni, da bi bila iz teh razlogov podana tožničina sokrivda za nastanek škodnega dogodka.
ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZDR člen 113, 227, 227/3. ZIN člen 30. ZIZ člen 58, 58/1, 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – zdržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – predstavniki delavcev – inšpekcijsko nadzorstvo – obstoj verjetnosti terjatve
Sindikalni zaupnik ali član sveta delavcev, ki ne ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, ne uživa posebnega pravnega varstva pred odpovedjo po 113. členu ZDR, zato soglasje sindikata oziroma organa, katerega član je, ni potrebno.
V tej fazi postopka verjetnost tožnikove terjatve še ni izkazana, saj iz listin, ki jih je tožnik priložil k tožbi in začasni odredbi, ni razvidno, da bi tožena stranka postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpeljala v nasprotju z določbami ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Pisno opozorilo iz prvega odstavka 83. člena ZDR je pogoj za (kasnejšo) redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kolikor bo delavec ponavljal kršitve.
Tožnica je pri razporejanju dela delavcev ravnala v skladu z navodili nadrejenih, zato je pisno opozorilo tožnici, da je delavce razporedila na delo v nasprotju s predpisi, neutemeljeno. Za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga tako ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 83. člena ZDR.
ZPP člen 149. ZASP člen 5, 5/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 53, 53/7.
izvedenina – izplačilo – avtorska agencija
Izplačilo nagrade in stroškov sodnega izvedenca preko avtorske agencije je skladno s 53. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, po kateri se izplačilo opravi neposredno na račun izvedenca.
Tožba neizbranega kandidata za razveljavitev postopka izbire, razveljavitev pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom in izvedbo ponovnega razpisnega postopka je nedopustna, zato se zavrže, saj lahko skladno z ZDR neizbrani kandidat uveljavlja le odškodninski zahtevek v primeru, če je pri izbiri kršena prepoved diskriminacije.