predhodna odredba – pogoji za izdajo – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – odločba domačega sodišča, ki še ni izvršljiva
Ker v obravnavanem primeru predhodna odredba temelji na odločbi domačega sodišča, ki še ni izvršljiva, niso pravno upoštevne pritožbene trditve dolžnika, s katerimi izpodbija obstoj upnikove terjatve do njega in so podane v smeri, da je del upnikove terjatve zastaral, preostali del pa da je sporen, ker je dolžnik uveljavljal reklamacije za prejeto blago.
Ker je bilo z dokončno odločbo tožnika odločeno, da toženec do otroškega dodatka ni upravičen, je toženec dodatek prejel neupravičeno in ga je dolžan vrniti tožniku.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0074429
ZPP člen 227, 227/1, 311, 311/1, 318, 318/1, 318/1-3, 347. 347/1. ZASP člen 130, 146, 153, 153/1, 159, 159/4, 168, 185. OZ člen 190. ZIZ člen 55, 226.
javno priobčevanje fonogramov – zamudna sodba – sklepčnost – mesečno poročanje – zapadlost terjatve – edicijska dolžnost – škoda
Glede na to, da se v prid utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka sklicuje le na zakonski tekst, je očitno, da te podatke tožeča stranka potrebuje izključno zaradi izračuna denarnih zahtevkov proti toženi stranki po prvem odstavku 130. člena ZASP in po 168. členu ZASP. Pravo pa strankam ne daje pravnovarstvenega zahtevka na zbiranje procesnega gradiva.
Zatrjevani stroški so povezani z zbiranjem informacij in gradiva, potrebnega za vložitev tožbe. Ti stroški pa niso škoda.
Tožnik tožbe ni popravil oziroma dopolnil tako, da bi bila primerna za obravnavanje (že tožnikov tožbeni zahtevek ne vsebuje vseh sestavin, zaradi katerih bi bil primeren za obravnavanje, saj iz njega ne izhaja niti kdo naj plača vtoževano odškodnino in komu), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Po 5. členu ZST-1 je tožnikova taksna obveznost nastala z vložitvijo tožbe, tako da plačilo sodne takse na vprašanje, če je bila tožnikova tožba primerna za obravnavanje, nima odločilnega vpliva.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlog – višje sodišče – revizijsko sodišče – razlaga pojma
Obnovitveni razlog se lahko nanaša tudi na postopek pred revizijskim sodiščem. Ko govori ZPP v poglavju o obnovi o sodiščih, se namreč ta pojem nanaša na vsa, oziroma na katerokoli sodišče, ko pa ZPP govori o višjem sodišču, pa gre za katerokoli višje sodišče, ki je po svoji hierarhiji sodnega odločanja višje od sodišča prve stopnje (torej tako višje kot vrhovno sodišče).
spor majhne vrednosti – vezanost na ugotovljeno dejansko stanje – protipravnost ravnanja državnega organa – zaseg delovnega stroja
S trditvijo, da iz listinskih dokazov, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, ne izhaja utemeljen sum, da je bil delovni stroj ukraden ter da ni obstajala nevarnost, da bo tožeča stranka ta stroj odtujila, tožeča stranka izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, kar pa v sporu majhne vrednosti ni dopustno, ker bi lahko šlo kvečjemu za kršitev po 1. odst. 339. čl. ZPP.
Da bi bila tožena stranka upravičena do priglašenih stroškov iz naslova fotokopiranja, bi moralo biti ugotovljeno, da je izdelala več kot 100 strani fotokopij.
plačilo za delo – nadurno delo – carinik – oskrba službenega psa
Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tožnika za plačilo ur, ki jih je kot carinik – preiskovalec opravil izven delovnega časa, za oskrbo službenega psa, je bistveno, ali je bilo mogoče vsa opravila, ki so bila povezana s tožnikovim delom carinika preiskovalca, ki so se nanašala na oskrbo službenega psa, opraviti znotraj rednega delovnega časa, ali pa je narava dela pri toženi stranki narekovala povečan obseg dela, tako, da se je moralo opravljati delo preko polnega delovnega časa. Ker je tožnik 24 ur na dan skrbel za službenega psa z vednostjo in po naročilu tožene stranke, je mogoče tudi ta opravila šteti za opravljanje dela, ugotoviti pa je potrebno obseg tega dela (v okviru rednega delovnega časa in izven rednega delovnega časa).
nadomestilo za invalidnost – nadomestilo za čas čakanja – pravice po ZPIZ-1
Tožnik kot invalid III. kategorije po ZPIZ, ki ni uživalec pravice do nadomestila po ZPIZ, na podlagi zahteve za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev, vložene že v času veljavnosti ZPIZ-1, te pravice ne more uveljaviti, saj je ZPIZ-1 ne pozna več. Ob izpolnjenih pogojih bi lahko uveljavil le katero od nadomestil po ZPIZ-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074421
OZ člen 111, 111/4, 481. ZPP člen 212, 337, 337/1.
vrnitev kupnine – garancija na zadovoljstvo – pobotni ugovor – učinki razveza ne pogodbe – pritožbena novota
„Garancija na zadovoljstvo“, ki je bila tožeči stranki dana poleg običajne garancije za brezhibno delovanje naprave, glede na opis v računu in izjavi pomeni, da lahko tožeča stranka napravo iz kateregakoli razloga vrne toženi stranki in zahteva vračilo kupnine in demontažo naprave.
Dejstvo, da je bila tožnica že pred škodnim dogodkom gibalno ovirana in je pred padcem poskakovala, pri čemer ne obstaja kakšna splošna prepoved poskakovanja, samo po sebi ne pomeni, da bi bila iz teh razlogov podana tožničina sokrivda za nastanek škodnega dogodka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neobveščanje delavca o izostanku – zdravstveno stanje - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik svojega delodajalca ni obvestil oziroma seznanil z razlogom svoje odsotnosti, zato je storil kršitev po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR in to kljub temu, da v spornem obdobju zaradi zdravstvenih težav ni bil sposoben za delo, saj razlog izostanka v zvezi s kršitvijo po 3. alineji 1. odstavka citiranega člena ni odločilnega pomena.
namen plačila sodnih taks - vrnitev dela sodne takse za postopek izvršbe - nadaljevanje izvršbe na podlagi verodostojne listine v pravdnem postopku - vštevanje takse - nastanek taksne obveznosti - umik predloga za izvršbo
ZST-1 ne predpisuje, da se v primeru umika predloga za izvršbo med izvršilnim postopkom del vplačane takse za postopek izvršbe vrne stranki, v konkretnem primeru je treba znižati le tisti del takse po tar. št. 1111, ki se nanaša samo na pravdni postopek, ne pa tudi tiste sodne takse, ki je bila plačana za predhodni postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
Pravni interes za vodenje pravde je procesna predpostavka, ki mora biti podana v vseh fazah pravdnega postopka. Z razvezo pogodbe o preužitku s sodbo okrožnega sodišča je prenehal pravni interes tožnika za izpodbijanje dolžnikovega pravnega dejanja (actio Pauliana), storjenega prav s sklenitvijo omenjene preužitkarske pogodbe.
ZPP v določilih o pravdnih stroških ne ureja posebej primera, ko pride do zavrženja tožbe. Tak primer mora zato sodišče obravnavati po splošnem načelu uspeha iz prvega odstavka 154. člena ZPP.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice – negatorna tožba – protipravno vznemirjanje - upravičen razlog za vznemirjanje - samopomoč
Za utemeljenost tožbe mora tožeča stranka trditi in dokazati, da je lastnica določene stvari in da tožena stranka v to lastninsko pravico neutemeljeno posega in jo s tem vznemirja.
Toženec tudi v primeru, da bi držale njegove navedbe, da je prvi tožnik z nasutjem posegel tudi na njegovo parcelo, iz tega naslova ne bi bil upravičen, da odstrani nasut material s parcele druge tožnice in tretjega tožnika, ampak bi kvečjemu to lahko storil le na svoji parceli.
V zapuščinskih postopkih lahko pritožbeno sodišče izjemoma upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep. Trditveno in dokazno breme, zakaj naj sodišče v njegovem primeru naredi izjemo od pravila, nosi pritožnik.
Smisel tretjega odstavka 173. člena ZD je zagotoviti možnost za odpravo vsebinskih nepravilnosti sklepa, ki se nanašajo na pravice strank, o katerih se odloča v zapuščinskem postopku. Zato za izpodbijani sklep, ki pritožnika šele napotuje na postopek, v katerem se bo ugotavljalo, ali ima zatrjevana upravičenja glede premoženja zapustnice, ne pride v poštev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067952
ZDR člen 43. ZPP člen 315.
vmesna sodba – nalaganje tovora na kamion – vzrok zdrsa – opustitev dolžnega ravnanja
Tožnikovemu delodajalcu je moč utemeljeno očitati, da ni zagotovil ne ustreznega prostora za nalaganje tovora ne ustrezno usposobljenega delavca za pomoč šoferju.
pravica do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje – upravičenost do povrnitve vloženih sredstev – notarsko overjena izjava – dokazovanje
ZVVJTO-C je omogočil poenostavitev dokazovanja upravičenosti do povrnitve vloženih sredstev in vračilo tudi v primerih, ko potencialni upravičenci ne razpolagajo z dokazili o sklenjenem pravnem poslu.
ZSReg člen 29, 29/2, 31, 31/2, 34, 34/1. ZGD-1 člen 482, 482/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 43.
predlog za vpis spremembe družbenika – izbris družbenika – pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža – pridobitev poslovnega deleža – pravni interes – pravica do izjave
Če je pridobitev poslovnega deleža sporna, družbeniku, ki naj bi bil odsvojitelj poslovnega deleža, ni mogoče odreči pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o vpisu prenosa poslovnega deleža.
Neutemeljena je pritožbena trditev, da je do prenosa poslovnih deležev prišlo že s samo sklenitvijo pogodbe in da vprašanje plačila kupnine za prenos poslovnih deležev ni relevantno. Res obe pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža vsebujeta tudi dovolilo za vpis pridobitelja v sodni register, vendar je navedeno dovolilo v 7. členu pogodbe vezano na izpolnitev pogojev iz prvega odstavka 6. člena, torej tudi na plačilo kupnine.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45. ZDoh-2 člen 2.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - bruto znesek - neto znesek - pritožbeni razlog
Domnevni dogovor, ki naj bi ga toženec sklenil z zaposlenimi delavci, o tem, da toženec ne bo odgovarjal na tožbe, delavci pa bodo tožbe zoper toženca umaknili, ne more biti pravno upošteven pritožbeni razlog (gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zaradi katerega bi bila zamudna sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, nezakonita ali nepravilna.