ZOR člen 156, 156/3. ZPP člen 337, 337/1, 355. ZVO člen 9, 78.
premoženjska škoda – nepremoženjska škoda - čezmerna obremenitev okolja - imisije
Pri zapolnjevanju omenjenega pravnega standarda škode, ki normalne meje presega (oz. čezmernih obremenitev okolja), pa je sodišče prve stopnje zavzelo napačen materialnopravni pristop. Še posebej v obravnavani zadevi, ko je bila zatrjevana prepletenost večih vrst imisij, od katerih so vsaj nekatere zaradi pomanjkanja ustreznih predpisov (pa tudi metod merjenja) praktično neizmerljive, je bilo potrebno kot predhodno vprašanje ugotoviti, kakšna je normalna meja oziroma normalna obremenitev okolja s tovrstnimi vplivi. Šele odgovor na to vprašanje nam omogoča nadaljnje presojanje, ali so navedene meje presežene oz. ali je obremenitev okolja čezmerna. Pri tem pa mora sodišče izhajati iz normalnih meja in normalnih vplivov v okolici deponij, v katere so tožniki z zgoraj izpostavljenimi pogodbami po 78. členu ZVO pristali in zanje tudi dobili nadomestilo.
Obveznost zavarovalnice v nobenem primeru ne more presegati zneska obveznosti, ki je določen v zavarovalni pogodbi. Tožnik je zato v razmerju do pritožnice upravičen le do tistega denarnega zneska, ki bi ga ta zaradi zavarovalnega primera sicer morala plačati njegovemu delodajalcu (v primeru, da bi ta plačal odškodnino tožniku in uveljavljal regres pri zavarovalnici), torej z upoštevanjem pogodbeno določene odbitne franšize.
SPZ člen 9, 27, 28, 43, 44, 44/2, 269. ZZK-1 člen 8.
priposestvovanje lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera priposestvovalca – dobra vera pridobitelja nepremičnine – izvenknjižno priposestvovanje – lastniška posest – poizvedovalna dolžnost
Kupec nepremičnine se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, če je opustil raziskovalno dolžnost glede stanja nepremičnine v naravi. Zlasti ob dejstvu, da se drugo toženec z nakupom nepremičnin ukvarja profesionalno, bi v okviru skrbnosti dobrega gospodarstvenika moral vedeti, da vknjiženo stanje nepremičnin ne odraža vedno resničnega stanja.
Lastninsko pravico na nepremičnini je mogoče priposestvovati tudi izvenknjižno. To pomeni, da opravičljiva zmota priposestvovalca, ki je pogoj za njegovo dobrovernost, ni nujno oprta na usklajeno zemljiškoknjižno stanje, temveč lahko izhaja tudi iz drugih okoliščin.
Zgolj dejstvo, da so bili tožniki s strani lastnikov sosednjih nepremičnin opozorjeni, da je za pridobitev lastninske pravice potreben še vpis v zemljiško knjigo, ne predstavlja zadostnega argumenta, ki bi vplival na dobro vero tožnikov in z gotovostjo dokazal njen neobstoj. Tožniki so se namreč ves čas priposestvovalne dobe zavedali, da v zemljiško knjigo niso vpisani, pa so (opravičeno) zmotno mislili, da to na njihovo upravičenje do posesti ne bo vplivalo.
ZSReg člen 29, 29/2, 31, 31/2, 34, 34/1. ZGD-1 člen 482, 482/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 43.
predlog za vpis spremembe družbenika – izbris družbenika – pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža – pridobitev poslovnega deleža – pravni interes – pravica do izjave
Če je pridobitev poslovnega deleža sporna, družbeniku, ki naj bi bil odsvojitelj poslovnega deleža, ni mogoče odreči pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o vpisu prenosa poslovnega deleža.
Neutemeljena je pritožbena trditev, da je do prenosa poslovnih deležev prišlo že s samo sklenitvijo pogodbe in da vprašanje plačila kupnine za prenos poslovnih deležev ni relevantno. Res obe pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža vsebujeta tudi dovolilo za vpis pridobitelja v sodni register, vendar je navedeno dovolilo v 7. členu pogodbe vezano na izpolnitev pogojev iz prvega odstavka 6. člena, torej tudi na plačilo kupnine.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067945
OZ člen 131, 149, 179, 179/1, 299. ZPP člen 251, 252, 253, 254, 254/3, 286, 286b, 287, 287/2.
vzročna zveza – dokazovanje vzročne zveze – verjetnost – dokazni standard – sugestivno vprašanje – domnevna baza - prelet letala – prelet letala nad hišo – padanje strešnikov – strah – tek zakonskih zamudnih obresti od materialne škode – preložitev strehe – prekluzija – dokaz z izvedencem
Sodišče v pravdnem postopku odloča (zgolj) s stopnjo prepričanja (ko v resničnost določenega dejstva ne dvomi noben izkušen človek), element vzročne zveze pa ugotavlja s stopnjo verjetnosti, ki mora biti večja od polovične.
Sodišče prve stopnje bi moralo, ker tožnica ne v tožbi in ne kasneje ni obrazložila s čim utemeljuje začetek teka zamudnih obresti od nastale materialne škode, kot prvi dan zamude šteti dan vložitve tožbe. Ta dan se namreč šteje kot dan, ko je tožnica začela postopek, katerega namen je bil doseči izpolnitev obveznosti.
Vprašanje pristnosti podpisa je dejansko vprašanje glede katerega je (načeloma) potrebno strokovno znanje, zaključek, ali je podpis na hrbtni strani oporoke običajen in logičen, pa je pravni zaključek, ki ga napravi sodišče.
Kadar sodišče odloča o nasprotujočih si trditvah nasprotnih strank in obe stranki predlagata dokaze, sodišče ne more odločiti na podlagi večje verjetnosti navedb. Na tak način onemogoči stranki, ki v postopku ne uspe, da bi s predlaganjem dokazov dokazovala pravno odločilna dejstva.
Zaradi neločljive povezanosti lastnine posameznega dela zgradbe (stanovanja) in solastnine skupnih delov (zemljišča) solastninske pravice tožnikov kot etažnih lastnikov funkcionalnega zemljišča (tudi stavbišča, pripadajočega zemljišča …) ni mogoče vknjižiti v zemljiški knjigi, ne da bi bila pri tem hkrati vpisana (vknjižena) etažna lastnina.
Do uveljavitve ZVEtL-a neurejena lastninskopravna razmerja etažne lastnine etažnih lastnikov lahko v skladu z določbami ZVEtL etažni lastniki (po določbah ZVEtL pridobitelji posameznega dela stavbe) uredijo v postopku vzpostavitve etažne lastnine in posledično določitvijo pripadajočega zemljišča, ki pripada stavbi v etažni lastnini, kot tudi samo določitvijo pripadajočega zemljišča (določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003).
Premoženje, ki je zapustniku pripadlo zaradi vrnitve zaplenjenega premoženja ter na podlagi denacionalizacije, predstavlja premoženje, za katerega se v zapuščinskem postopku, v katerem je dedinja podala izjavo o odstopu od dednega deleža, ni vedelo, da pripada zapuščini. Ker je odstop dednega deleža mogoč zgolj glede znanega zapuščinskega premoženja, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko izjave o odstopu dednega deleža ni upoštevalo tudi pri odločanju o pozneje najdenemu premoženju.
Pravni interes za vodenje pravde je procesna predpostavka, ki mora biti podana v vseh fazah pravdnega postopka. Z razvezo pogodbe o preužitku s sodbo okrožnega sodišča je prenehal pravni interes tožnika za izpodbijanje dolžnikovega pravnega dejanja (actio Pauliana), storjenega prav s sklenitvijo omenjene preužitkarske pogodbe.
ZPP v določilih o pravdnih stroških ne ureja posebej primera, ko pride do zavrženja tožbe. Tak primer mora zato sodišče obravnavati po splošnem načelu uspeha iz prvega odstavka 154. člena ZPP.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice – negatorna tožba – protipravno vznemirjanje - upravičen razlog za vznemirjanje - samopomoč
Za utemeljenost tožbe mora tožeča stranka trditi in dokazati, da je lastnica določene stvari in da tožena stranka v to lastninsko pravico neutemeljeno posega in jo s tem vznemirja.
Toženec tudi v primeru, da bi držale njegove navedbe, da je prvi tožnik z nasutjem posegel tudi na njegovo parcelo, iz tega naslova ne bi bil upravičen, da odstrani nasut material s parcele druge tožnice in tretjega tožnika, ampak bi kvečjemu to lahko storil le na svoji parceli.
V zapuščinskih postopkih lahko pritožbeno sodišče izjemoma upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep. Trditveno in dokazno breme, zakaj naj sodišče v njegovem primeru naredi izjemo od pravila, nosi pritožnik.
Smisel tretjega odstavka 173. člena ZD je zagotoviti možnost za odpravo vsebinskih nepravilnosti sklepa, ki se nanašajo na pravice strank, o katerih se odloča v zapuščinskem postopku. Zato za izpodbijani sklep, ki pritožnika šele napotuje na postopek, v katerem se bo ugotavljalo, ali ima zatrjevana upravičenja glede premoženja zapustnice, ne pride v poštev.
Bistveno je, ali je aneks veljaven, veljavnost pa ni odvisna od tega, ali so aneks podpisali vsi etažni lastniki, torej tudi dolžnica, pač pa od tega, kateri pogoj za njegovo veljavnost je določen v samem aneksu. Če je določen pogoj za veljavnost izpolnjen, zavezujejo določbe aneksa k pogodbi o upravljanju vse etažne lastnike, torej tudi dolžnico, ne glede na to, ali ga je podpisala ali ne.
STVARNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – USTAVNO PRAVO
VSL0061193
URS člen 125. ZUstS člen 23. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/1, 3/2, 123. ZJC-B člen 19. ZJC člen 61.
lastninsko pravni režim javne ceste – občinska cesta – javna cesta – občinski odlok – exceptio illegalis – neskladnost občinskega odloka z zakonom – negatorna tožba
Tožeča stranka kot lastnica zemljišča, ki je del z odlokom tožene stranke kategorizirane javne ceste, zaradi zaščite javnega interesa oziroma koristi v pravdnem postopku ne more uspeti z zahtevkom za vrnitev stvari niti za vzpostavitev prejšnjega stanja, ki bi poseglo v obstoječo javno cesto kot javno dobro.
pravica do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje – upravičenost do povrnitve vloženih sredstev – notarsko overjena izjava – dokazovanje
ZVVJTO-C je omogočil poenostavitev dokazovanja upravičenosti do povrnitve vloženih sredstev in vračilo tudi v primerih, ko potencialni upravičenci ne razpolagajo z dokazili o sklenjenem pravnem poslu.
Prvo in drugotožena stranka sta res imeli sklenjeno pogodbo o trgovskem zastopanju, na podlagi katere je drugotožena stranka pooblastila prvotoženo stranko za trgovsko zastopanje, prvotožena pa se je zavezala zastopati drugotoženo stranko pri prodaji artiklov. Vendar v danem primeru ni prišlo do prekoračitve pooblastil drugotožene stranke, saj prvotožena stranka ni zastopala druge tožene stranke pri prodaji artiklov, ampak je sama sestavila ponudbo in prejela kupnino v svojem imenu in na svoj račun.
SPZ člen 19. ZJC člen 6, 14. ZGO-1 člen 2, 21, 21/1.
motenje posesti – posest parkirišča – stanovalci - skupnost stanovalcev – javno dobro - ugotovitvena odločba občinskega organa – javna pot - javna cesta – postavitev zapornice
Objekt ni sam po sebi grajeno javno dobro, ampak lahko to postane le z ugotovitveno odločbo, ki jo izda pristojni občinski organ.
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega stališča, da je v konkretni zadevi tožnike (stanovalce) razumeti kot celoto, skupnost, ki trajno izvršuje posest na predmetnem parkirišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0061156
ZOR člen 138, člen 403 – 408. OZ člen 117, 384 – 389. ZPP člen 157.
izročilna pogodba – izročitev nepremičnine – tožbeni zahtevek za plačilo denarnega zneska – vrnitev v naravi – alternativna obligacija – nemožnost izpolnitve – stroški postopka
Tožnik nima tožbenega zahtevka na plačilo denarnega zneska iz pravne podlage, ki jo uveljavlja oziroma je bil ta postavljen preuranjeno oziroma je ta neutemeljen, ker je bilo ugotovljeno, da obstaja možnost izpolnitve terjatve v naravi.
prisilna hospitalizacija – duševno zdravje – pridržanje – zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – pogoji
Udeleženka je zelo bolna, trpi zaradi shizoafektivne psihoze – maničen tip, hospitalizirana je bila že devetič, ob sprejemu pa je bila disocirana, jezava, iznašala je obsežen preganjalno - nanašalen, blodnjav sistem z zvišano čustveno lego ter nakazovala avtoagresivne namene. Tekom bivanja na oddelku je postala tudi agresivna, zato je bilo potrebno oviranje. Pacientka je paranoidna, potencialno fizično nevarna zaradi blodnjavosti, njeno vedenje pa dezorganizirano zaradi bolezenskega doživljanja. Ni uvidevna do bolezni, kar je potrdil tudi izvedenec. Na podlagi vsega navedenega je izpolnjen pogoj iz prve alineje 39. člena ZDZdr, da oseba ogroža svoje zdravje, že s tem, ko se ne zdravi, ogroža pa tudi življenje ali zdravje drugih.