ZPP člen 277, 318. ZDR člen 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45. ZDoh-2 člen 2.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - bruto znesek - neto znesek - pritožbeni razlog
Domnevni dogovor, ki naj bi ga toženec sklenil z zaposlenimi delavci, o tem, da toženec ne bo odgovarjal na tožbe, delavci pa bodo tožbe zoper toženca umaknili, ne more biti pravno upošteven pritožbeni razlog (gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zaradi katerega bi bila zamudna sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, nezakonita ali nepravilna.
prekluzija – krivda za opustitev navedb – dejstva v času prvega naroka – drugi narok za glavno obravnavo – nevednost stranke glede obstoja dejstev – skrbnost stranke
V primeru, ko stranka trdi, da v času prvega naroka še ni vedela za dejstva, ki so takrat že obstajala, je pri presoji krivde za opustitev njihove navedbe, treba ugotoviti, ali bi, upoštevajoč vse informacije, s katerimi je stranka razpolagala do prvega naroka za glavno obravnavo, ob izkazani potrebni skrbnosti, lahko vsa pravnorelevantna dejstva pravočasno ugotovila (in navedla).
ZSReg člen 29, 29/2, 31, 31/2, 34, 34/1. ZGD-1 člen 482, 482/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 43.
predlog za vpis spremembe družbenika – izbris družbenika – pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža – pridobitev poslovnega deleža – pravni interes – pravica do izjave
Če je pridobitev poslovnega deleža sporna, družbeniku, ki naj bi bil odsvojitelj poslovnega deleža, ni mogoče odreči pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o vpisu prenosa poslovnega deleža.
Neutemeljena je pritožbena trditev, da je do prenosa poslovnih deležev prišlo že s samo sklenitvijo pogodbe in da vprašanje plačila kupnine za prenos poslovnih deležev ni relevantno. Res obe pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža vsebujeta tudi dovolilo za vpis pridobitelja v sodni register, vendar je navedeno dovolilo v 7. členu pogodbe vezano na izpolnitev pogojev iz prvega odstavka 6. člena, torej tudi na plačilo kupnine.
Če upnik ne navede sodne odločbe (bodočega izvršilnega naslova), ki glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiva, je predlog za zavarovanje s predhodno odredbo formalno nepopoln.
Upnik lahko nevarnost izkazuje tudi s subjektivnimi okoliščinami, ki obstoje na strani dolžnika, kar je vsekakor težje dokazati kot objektivno nevarnost.
Sodišče v postopku zavarovanja s predhodno odredbo ne ugotavlja pogojev za insolventnost tožene stranke. To je naloga stečajnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0061156
ZOR člen 138, člen 403 – 408. OZ člen 117, 384 – 389. ZPP člen 157.
izročilna pogodba – izročitev nepremičnine – tožbeni zahtevek za plačilo denarnega zneska – vrnitev v naravi – alternativna obligacija – nemožnost izpolnitve – stroški postopka
Tožnik nima tožbenega zahtevka na plačilo denarnega zneska iz pravne podlage, ki jo uveljavlja oziroma je bil ta postavljen preuranjeno oziroma je ta neutemeljen, ker je bilo ugotovljeno, da obstaja možnost izpolnitve terjatve v naravi.
prisilna hospitalizacija – duševno zdravje – pridržanje – zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – pogoji
Udeleženka je zelo bolna, trpi zaradi shizoafektivne psihoze – maničen tip, hospitalizirana je bila že devetič, ob sprejemu pa je bila disocirana, jezava, iznašala je obsežen preganjalno - nanašalen, blodnjav sistem z zvišano čustveno lego ter nakazovala avtoagresivne namene. Tekom bivanja na oddelku je postala tudi agresivna, zato je bilo potrebno oviranje. Pacientka je paranoidna, potencialno fizično nevarna zaradi blodnjavosti, njeno vedenje pa dezorganizirano zaradi bolezenskega doživljanja. Ni uvidevna do bolezni, kar je potrdil tudi izvedenec. Na podlagi vsega navedenega je izpolnjen pogoj iz prve alineje 39. člena ZDZdr, da oseba ogroža svoje zdravje, že s tem, ko se ne zdravi, ogroža pa tudi življenje ali zdravje drugih.
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da zaradi dvoma o namenu Pogodbe, nasprotuje moralnim načelom tudi določilo o pogodbeni kazni, zaradi česar je objektivni pogoj podan.
pogodba o delu - ugovor sočasne izpolnitve – grajanje napak – prevzem del
Le naročnik (tožena stranka), ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima izvršeno delo neko napako, lahko zahteva od njega, da mu napako odpravi, in mu za to določi primeren rok.
Sodišče prve stopnje, ki je odločilo, da zaslišanje priče ni primeren dokaz, ker le ta ni podpisala zapisnika o prevzemu z dne 21. 03. 2007, je ravnalo pravilno. Ravno okoliščine o predaji tehnične dokumentacije (predmet sestanka z dne 21. 03. 2007) so bile ključne za rešitev tega spora (vprašanje zapadlosti). Zaslišanje priče, ki o tem ni vedela izpovedati, ob čemer je bila trditvena podlaga, o kateri naj bi priča izpovedala izjemno splošna, je neprimeren dokaz.
Vprašanje pristnosti podpisa je dejansko vprašanje glede katerega je (načeloma) potrebno strokovno znanje, zaključek, ali je podpis na hrbtni strani oporoke običajen in logičen, pa je pravni zaključek, ki ga napravi sodišče.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice – negatorna tožba – protipravno vznemirjanje - upravičen razlog za vznemirjanje - samopomoč
Za utemeljenost tožbe mora tožeča stranka trditi in dokazati, da je lastnica določene stvari in da tožena stranka v to lastninsko pravico neutemeljeno posega in jo s tem vznemirja.
Toženec tudi v primeru, da bi držale njegove navedbe, da je prvi tožnik z nasutjem posegel tudi na njegovo parcelo, iz tega naslova ne bi bil upravičen, da odstrani nasut material s parcele druge tožnice in tretjega tožnika, ampak bi kvečjemu to lahko storil le na svoji parceli.
Pravni interes za vodenje pravde je procesna predpostavka, ki mora biti podana v vseh fazah pravdnega postopka. Z razvezo pogodbe o preužitku s sodbo okrožnega sodišča je prenehal pravni interes tožnika za izpodbijanje dolžnikovega pravnega dejanja (actio Pauliana), storjenega prav s sklenitvijo omenjene preužitkarske pogodbe.
ZPP v določilih o pravdnih stroških ne ureja posebej primera, ko pride do zavrženja tožbe. Tak primer mora zato sodišče obravnavati po splošnem načelu uspeha iz prvega odstavka 154. člena ZPP.
Prvo in drugotožena stranka sta res imeli sklenjeno pogodbo o trgovskem zastopanju, na podlagi katere je drugotožena stranka pooblastila prvotoženo stranko za trgovsko zastopanje, prvotožena pa se je zavezala zastopati drugotoženo stranko pri prodaji artiklov. Vendar v danem primeru ni prišlo do prekoračitve pooblastil drugotožene stranke, saj prvotožena stranka ni zastopala druge tožene stranke pri prodaji artiklov, ampak je sama sestavila ponudbo in prejela kupnino v svojem imenu in na svoj račun.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067952
ZDR člen 43. ZPP člen 315.
vmesna sodba – nalaganje tovora na kamion – vzrok zdrsa – opustitev dolžnega ravnanja
Tožnikovemu delodajalcu je moč utemeljeno očitati, da ni zagotovil ne ustreznega prostora za nalaganje tovora ne ustrezno usposobljenega delavca za pomoč šoferju.
OZ člen 132, 179, 180, 181, 182, 883, 883/2, 893, 893/2. ZPP člen 180, 180/3, 337, 337/1. ZVPot člen 57e, 57e/2. Direktiva Sveta z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 1.
odgovornost organizatorja potovanja - poslovna odškodninska odgovornost - pravno priznana škoda - nepopolno ali nekvalitetno opravljena storitev - trditveno in dokazno breme
Pravno priznane oblike nepremoženjske škode je zakonodajalec opredelil v 132. členu OZ. Vendar je oblike nepremoženjske škode, za katere lahko posameznik, ki je fizična oseba, zahteva odškodnino v denarju, omejil le na primere, ki so taksativno navedeni v 179., 180., 181. in 182. členih OZ. S tem je vpeljal numerus clausus oblik nepremoženjske škode, za katere je mogoče zahtevati denarno odškodnino.
Za tiste nepremoženjske škode, ki jih ni pravno priznal, zato ni mogoče zahtevati denarne odškodnine niti z analogno uporabo pravil o denarni odškodnini za pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
Ker tožnik svojih zatrjevanj o pretrpljeni nepremoženjski škodi zaradi izgube uživanja dopusta ni prilagodil tako, da bi bilo iz njih mogoče razbrati, ali so v tej škodi zajete tudi oblike duševnega nelagodja, za katere naš pravni red predvideva denarno satisfakcijo, je sodišče prve stopnje njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova povsem utemeljeno zavrnilo.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 429. ZSReg člen 39.
izbris iz registra brez likvidacije – poslovni naslov
Iz ugovoru priloženega Dogovora o plačilu dolga izhaja, da je bil Dogovor sklenjen dne 18. 5. 2012 v D. in ne na poslovnem naslovu družbe dolžnika, kot je ta vpisan v sodni register. Tako iz priloženega Dogovora ni mogoče sklepati, da družba posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register.
Obveznost zavarovalnice v nobenem primeru ne more presegati zneska obveznosti, ki je določen v zavarovalni pogodbi. Tožnik je zato v razmerju do pritožnice upravičen le do tistega denarnega zneska, ki bi ga ta zaradi zavarovalnega primera sicer morala plačati njegovemu delodajalcu (v primeru, da bi ta plačal odškodnino tožniku in uveljavljal regres pri zavarovalnici), torej z upoštevanjem pogodbeno določene odbitne franšize.
ZIZ člen 257, 257/1, 260, 260/1, 260/1-4, 261. ZGD-1 člen 7.
predhodna odredba – vrste predhodnih odredb – nevarnost za uveljavitev terjatve – odgovornost samostojnega podjetnika posameznika
Upnik ugotovitvam sodišča prve stopnje nasprotuje s trditvami, da se slabo finančno stanje gospodarske družbe navzven praviloma najprej izkazuje v likvidnostnih težavah, pri tem pa prezre, da je dolžnik samostojni podjetnik posameznik, ki odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem. Zato je za oceno možnosti poplačila upnikove terjatve iz premoženja dolžnika pomemben še podatek o višini dolžnikovega premoženja glede na višino obveznosti, ki pa ga upnik ni zatrjeval.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0067927
OZ člen 73, 73/4.
pogodba sklenjena s strani neupravičene osebe – zastopanje – zastopnik – odškodninska odgovornost zastopnika – neupravičeno zastopanje – skrbnost dobrega strokovnjaka
Pri presoji, ali je bil sopogodbenik dolžan vedeti, da zastopnik ni imel pooblastila, so pomembne okoliščine v zvezi s sklenitvijo pogodbe, na podlagi katerih bi sopogodbenik lahko sklepal, da zastopnik ni imel upravičenja za zastopanje.