OZ člen 104, 104/1, 105, 105/1, 105/2, 638, 639. Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji člen 5, 5/1.
Ker rok izdelave elaborata ni predstavljal izrecnega pogodbenega pogoja oziroma je bil ta izdelan pravočasno, pritožba neutemeljeno navaja, da je toženka upravičeno odstopila od sklenjene podjemne pogodbe. Uporaba 638. in/oziroma 639. člena OZ tako v konkretnem primeru ne pride v poštev.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45. ZDoh-2 člen 2.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - bruto znesek - neto znesek - pritožbeni razlog
Domnevni dogovor, ki naj bi ga toženec sklenil z zaposlenimi delavci, o tem, da toženec ne bo odgovarjal na tožbe, delavci pa bodo tožbe zoper toženca umaknili, ne more biti pravno upošteven pritožbeni razlog (gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zaradi katerega bi bila zamudna sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, nezakonita ali nepravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0061205
URS člen 22, 23, 62. ZPP člen 102, 103, 104, 115, 115/1, 170, 337, 337/1. ZBPP člen 2, 5, 26, 26/1, 26/1-4. OZ člen 176, 176/1,184, 352, 360, 366, 376, 417. ZOR člen 376, 376/1, 376/2, 383. ZDPra člen 16.
terjatev za plačilo nepremoženjske škode – cesija –odškodnina zaradi neupravičenega izbrisa iz registra prebivalstva – zastaranje – izostanek z naroka – opravičljiv razlog - pravica do tolmača
Terjatev za plačilo nepremoženjske škode, ki jo uveljavlja tožnik, je izvzeta iz pravnega prometa in je nedopustno njeno cediranje. Izhajajoč iz namena nepremoženjske škode (satisfakcija oškodovanca), je omejitev cediranja take terjatve ustavnopravno upravičena.
Ker je zastaranje zadržano ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti, ni dvoma glede ustavnosti določb, ki tudi za terjatve, ki se nanašajo na izbrisane iz registra stalnega prebivalstva na podlagi določb ZTuj, predvideva zastaranje.
korist otroka – določitev stikov – višina preživnine – porazdelitev preživninskega bremena – varstvo in vzgoja – primernost staršev
V primerih, ko se starša ne moreta sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok v skladu z njihovimi koristmi, mora sodišče opraviti izbiro med enim in drugim staršem. Izbrati mora tisto možnost, za katero govori več razlogov.
Preživnina, ki jo določi sodišče, mora biti v ravnovesju z otrokovimi potrebami in zmožnostjo njegovih staršev. Ni je mogoče matematično natančno odmeriti, ampak gre za rezultat vrednotenja.
priposestvovanje – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – potek priposestvovalne dobe – družbena lastnina – dobroverna posest – dobroverna lastniška posest – nepremičnina v družbeni lastnini
Na nepremičnini v družbeni lastnini ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Tako je izrecno določal ZTLR, enako pa je veljalo tudi v času veljavnosti ODZ.
Izjava o odpovedi ali sprejemu dediščine se ne more preklicati, zahteva pa se lahko razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti.
Pravnoposlovno razpolaganje s pritožničinim premoženjem ne more biti predmet zapuščinskega postopka, zato bo morala pritožnica svojo željo realizirati na drug način.
ZSReg člen 29, 29/2, 31, 31/2, 34, 34/1. ZGD-1 člen 482, 482/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 43.
predlog za vpis spremembe družbenika – izbris družbenika – pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža – pridobitev poslovnega deleža – pravni interes – pravica do izjave
Če je pridobitev poslovnega deleža sporna, družbeniku, ki naj bi bil odsvojitelj poslovnega deleža, ni mogoče odreči pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o vpisu prenosa poslovnega deleža.
Neutemeljena je pritožbena trditev, da je do prenosa poslovnih deležev prišlo že s samo sklenitvijo pogodbe in da vprašanje plačila kupnine za prenos poslovnih deležev ni relevantno. Res obe pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža vsebujeta tudi dovolilo za vpis pridobitelja v sodni register, vendar je navedeno dovolilo v 7. členu pogodbe vezano na izpolnitev pogojev iz prvega odstavka 6. člena, torej tudi na plačilo kupnine.
Vprašanje pristnosti podpisa je dejansko vprašanje glede katerega je (načeloma) potrebno strokovno znanje, zaključek, ali je podpis na hrbtni strani oporoke običajen in logičen, pa je pravni zaključek, ki ga napravi sodišče.
ZOR člen 156, 156/3. ZPP člen 337, 337/1, 355. ZVO člen 9, 78.
premoženjska škoda – nepremoženjska škoda - čezmerna obremenitev okolja - imisije
Pri zapolnjevanju omenjenega pravnega standarda škode, ki normalne meje presega (oz. čezmernih obremenitev okolja), pa je sodišče prve stopnje zavzelo napačen materialnopravni pristop. Še posebej v obravnavani zadevi, ko je bila zatrjevana prepletenost večih vrst imisij, od katerih so vsaj nekatere zaradi pomanjkanja ustreznih predpisov (pa tudi metod merjenja) praktično neizmerljive, je bilo potrebno kot predhodno vprašanje ugotoviti, kakšna je normalna meja oziroma normalna obremenitev okolja s tovrstnimi vplivi. Šele odgovor na to vprašanje nam omogoča nadaljnje presojanje, ali so navedene meje presežene oz. ali je obremenitev okolja čezmerna. Pri tem pa mora sodišče izhajati iz normalnih meja in normalnih vplivov v okolici deponij, v katere so tožniki z zgoraj izpostavljenimi pogodbami po 78. členu ZVO pristali in zanje tudi dobili nadomestilo.
Če upnik ne navede sodne odločbe (bodočega izvršilnega naslova), ki glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiva, je predlog za zavarovanje s predhodno odredbo formalno nepopoln.
Upnik lahko nevarnost izkazuje tudi s subjektivnimi okoliščinami, ki obstoje na strani dolžnika, kar je vsekakor težje dokazati kot objektivno nevarnost.
Sodišče v postopku zavarovanja s predhodno odredbo ne ugotavlja pogojev za insolventnost tožene stranke. To je naloga stečajnega sodišča.
sodna pristojnost - postopek redne likvidacije - uveljavljanje terjatve izven likvidacijskega postopka
Dejstvo, da se vodi nad dolžnikom postopek redne likvidacije po določbah ZGD-1 ne omejuje pravice upnikov, da uveljavljajo svoje terjatve tudi izven samega likvidacijskega postopka, torej neposredno po sodni poti.
Pravni interes za vodenje pravde je procesna predpostavka, ki mora biti podana v vseh fazah pravdnega postopka. Z razvezo pogodbe o preužitku s sodbo okrožnega sodišča je prenehal pravni interes tožnika za izpodbijanje dolžnikovega pravnega dejanja (actio Pauliana), storjenega prav s sklenitvijo omenjene preužitkarske pogodbe.
ZPP v določilih o pravdnih stroških ne ureja posebej primera, ko pride do zavrženja tožbe. Tak primer mora zato sodišče obravnavati po splošnem načelu uspeha iz prvega odstavka 154. člena ZPP.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice – negatorna tožba – protipravno vznemirjanje - upravičen razlog za vznemirjanje - samopomoč
Za utemeljenost tožbe mora tožeča stranka trditi in dokazati, da je lastnica določene stvari in da tožena stranka v to lastninsko pravico neutemeljeno posega in jo s tem vznemirja.
Toženec tudi v primeru, da bi držale njegove navedbe, da je prvi tožnik z nasutjem posegel tudi na njegovo parcelo, iz tega naslova ne bi bil upravičen, da odstrani nasut material s parcele druge tožnice in tretjega tožnika, ampak bi kvečjemu to lahko storil le na svoji parceli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0061156
ZOR člen 138, člen 403 – 408. OZ člen 117, 384 – 389. ZPP člen 157.
izročilna pogodba – izročitev nepremičnine – tožbeni zahtevek za plačilo denarnega zneska – vrnitev v naravi – alternativna obligacija – nemožnost izpolnitve – stroški postopka
Tožnik nima tožbenega zahtevka na plačilo denarnega zneska iz pravne podlage, ki jo uveljavlja oziroma je bil ta postavljen preuranjeno oziroma je ta neutemeljen, ker je bilo ugotovljeno, da obstaja možnost izpolnitve terjatve v naravi.
prisilna hospitalizacija – duševno zdravje – pridržanje – zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – pogoji
Udeleženka je zelo bolna, trpi zaradi shizoafektivne psihoze – maničen tip, hospitalizirana je bila že devetič, ob sprejemu pa je bila disocirana, jezava, iznašala je obsežen preganjalno - nanašalen, blodnjav sistem z zvišano čustveno lego ter nakazovala avtoagresivne namene. Tekom bivanja na oddelku je postala tudi agresivna, zato je bilo potrebno oviranje. Pacientka je paranoidna, potencialno fizično nevarna zaradi blodnjavosti, njeno vedenje pa dezorganizirano zaradi bolezenskega doživljanja. Ni uvidevna do bolezni, kar je potrdil tudi izvedenec. Na podlagi vsega navedenega je izpolnjen pogoj iz prve alineje 39. člena ZDZdr, da oseba ogroža svoje zdravje, že s tem, ko se ne zdravi, ogroža pa tudi življenje ali zdravje drugih.
priposestvovanje – domneva dobre vere – dobra vera – zakonita posest – dobroverna posest – ustna darilna pogodba
Odgovor na vprašanje, ali je M. P. (ustno) podarila toženki sporni del nepremičnine, je ključen ne samo za presojo zakonitosti ampak posledično tudi dobrovernosti njene posesti (ki jo je utemeljevala prav z obstojem te ustne darilne pogodbe). Zato je negativen odgovor na to vprašanje logično vodil v zaključek, da njena posest ni bila ne zakonita in ne dobroverna.
ZIZ člen 257, 257/1, 260, 260/1, 260/1-4, 261. ZGD-1 člen 7.
predhodna odredba – vrste predhodnih odredb – nevarnost za uveljavitev terjatve – odgovornost samostojnega podjetnika posameznika
Upnik ugotovitvam sodišča prve stopnje nasprotuje s trditvami, da se slabo finančno stanje gospodarske družbe navzven praviloma najprej izkazuje v likvidnostnih težavah, pri tem pa prezre, da je dolžnik samostojni podjetnik posameznik, ki odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem. Zato je za oceno možnosti poplačila upnikove terjatve iz premoženja dolžnika pomemben še podatek o višini dolžnikovega premoženja glede na višino obveznosti, ki pa ga upnik ni zatrjeval.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067952
ZDR člen 43. ZPP člen 315.
vmesna sodba – nalaganje tovora na kamion – vzrok zdrsa – opustitev dolžnega ravnanja
Tožnikovemu delodajalcu je moč utemeljeno očitati, da ni zagotovil ne ustreznega prostora za nalaganje tovora ne ustrezno usposobljenega delavca za pomoč šoferju.
V zapuščinskih postopkih lahko pritožbeno sodišče izjemoma upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep. Trditveno in dokazno breme, zakaj naj sodišče v njegovem primeru naredi izjemo od pravila, nosi pritožnik.
Smisel tretjega odstavka 173. člena ZD je zagotoviti možnost za odpravo vsebinskih nepravilnosti sklepa, ki se nanašajo na pravice strank, o katerih se odloča v zapuščinskem postopku. Zato za izpodbijani sklep, ki pritožnika šele napotuje na postopek, v katerem se bo ugotavljalo, ali ima zatrjevana upravičenja glede premoženja zapustnice, ne pride v poštev.