Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da zaradi dvoma o namenu Pogodbe, nasprotuje moralnim načelom tudi določilo o pogodbeni kazni, zaradi česar je objektivni pogoj podan.
Premoženje, ki je zapustniku pripadlo zaradi vrnitve zaplenjenega premoženja ter na podlagi denacionalizacije, predstavlja premoženje, za katerega se v zapuščinskem postopku, v katerem je dedinja podala izjavo o odstopu od dednega deleža, ni vedelo, da pripada zapuščini. Ker je odstop dednega deleža mogoč zgolj glede znanega zapuščinskega premoženja, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko izjave o odstopu dednega deleža ni upoštevalo tudi pri odločanju o pozneje najdenemu premoženju.
SPZ člen 9, 27, 28, 43, 44, 44/2, 269. ZZK-1 člen 8.
priposestvovanje lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera priposestvovalca – dobra vera pridobitelja nepremičnine – izvenknjižno priposestvovanje – lastniška posest – poizvedovalna dolžnost
Kupec nepremičnine se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, če je opustil raziskovalno dolžnost glede stanja nepremičnine v naravi. Zlasti ob dejstvu, da se drugo toženec z nakupom nepremičnin ukvarja profesionalno, bi v okviru skrbnosti dobrega gospodarstvenika moral vedeti, da vknjiženo stanje nepremičnin ne odraža vedno resničnega stanja.
Lastninsko pravico na nepremičnini je mogoče priposestvovati tudi izvenknjižno. To pomeni, da opravičljiva zmota priposestvovalca, ki je pogoj za njegovo dobrovernost, ni nujno oprta na usklajeno zemljiškoknjižno stanje, temveč lahko izhaja tudi iz drugih okoliščin.
Zgolj dejstvo, da so bili tožniki s strani lastnikov sosednjih nepremičnin opozorjeni, da je za pridobitev lastninske pravice potreben še vpis v zemljiško knjigo, ne predstavlja zadostnega argumenta, ki bi vplival na dobro vero tožnikov in z gotovostjo dokazal njen neobstoj. Tožniki so se namreč ves čas priposestvovalne dobe zavedali, da v zemljiško knjigo niso vpisani, pa so (opravičeno) zmotno mislili, da to na njihovo upravičenje do posesti ne bo vplivalo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067945
OZ člen 131, 149, 179, 179/1, 299. ZPP člen 251, 252, 253, 254, 254/3, 286, 286b, 287, 287/2.
vzročna zveza – dokazovanje vzročne zveze – verjetnost – dokazni standard – sugestivno vprašanje – domnevna baza - prelet letala – prelet letala nad hišo – padanje strešnikov – strah – tek zakonskih zamudnih obresti od materialne škode – preložitev strehe – prekluzija – dokaz z izvedencem
Sodišče v pravdnem postopku odloča (zgolj) s stopnjo prepričanja (ko v resničnost določenega dejstva ne dvomi noben izkušen človek), element vzročne zveze pa ugotavlja s stopnjo verjetnosti, ki mora biti večja od polovične.
Sodišče prve stopnje bi moralo, ker tožnica ne v tožbi in ne kasneje ni obrazložila s čim utemeljuje začetek teka zamudnih obresti od nastale materialne škode, kot prvi dan zamude šteti dan vložitve tožbe. Ta dan se namreč šteje kot dan, ko je tožnica začela postopek, katerega namen je bil doseči izpolnitev obveznosti.
ZSReg člen 29, 29/2, 31, 31/2, 34, 34/1. ZGD-1 člen 482, 482/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 43.
predlog za vpis spremembe družbenika – izbris družbenika – pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža – pridobitev poslovnega deleža – pravni interes – pravica do izjave
Če je pridobitev poslovnega deleža sporna, družbeniku, ki naj bi bil odsvojitelj poslovnega deleža, ni mogoče odreči pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o vpisu prenosa poslovnega deleža.
Neutemeljena je pritožbena trditev, da je do prenosa poslovnih deležev prišlo že s samo sklenitvijo pogodbe in da vprašanje plačila kupnine za prenos poslovnih deležev ni relevantno. Res obe pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža vsebujeta tudi dovolilo za vpis pridobitelja v sodni register, vendar je navedeno dovolilo v 7. členu pogodbe vezano na izpolnitev pogojev iz prvega odstavka 6. člena, torej tudi na plačilo kupnine.
ZOR člen 156, 156/3. ZPP člen 337, 337/1, 355. ZVO člen 9, 78.
premoženjska škoda – nepremoženjska škoda - čezmerna obremenitev okolja - imisije
Pri zapolnjevanju omenjenega pravnega standarda škode, ki normalne meje presega (oz. čezmernih obremenitev okolja), pa je sodišče prve stopnje zavzelo napačen materialnopravni pristop. Še posebej v obravnavani zadevi, ko je bila zatrjevana prepletenost večih vrst imisij, od katerih so vsaj nekatere zaradi pomanjkanja ustreznih predpisov (pa tudi metod merjenja) praktično neizmerljive, je bilo potrebno kot predhodno vprašanje ugotoviti, kakšna je normalna meja oziroma normalna obremenitev okolja s tovrstnimi vplivi. Šele odgovor na to vprašanje nam omogoča nadaljnje presojanje, ali so navedene meje presežene oz. ali je obremenitev okolja čezmerna. Pri tem pa mora sodišče izhajati iz normalnih meja in normalnih vplivov v okolici deponij, v katere so tožniki z zgoraj izpostavljenimi pogodbami po 78. členu ZVO pristali in zanje tudi dobili nadomestilo.
odgovornost za stvarne napake - škoda zaradi zaupanja - pobotni ugovor - dokazno breme
Za obstoj odgovornosti škode zaradi zaupanja, ki tako kot inštitut jamčevanja za stvarne napake ščiti interese naročnika, morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot za jamčevanje za stvarne napake.
OZ člen 104, 104/1, 105, 105/1, 105/2, 638, 639. Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji člen 5, 5/1.
Ker rok izdelave elaborata ni predstavljal izrecnega pogodbenega pogoja oziroma je bil ta izdelan pravočasno, pritožba neutemeljeno navaja, da je toženka upravičeno odstopila od sklenjene podjemne pogodbe. Uporaba 638. in/oziroma 639. člena OZ tako v konkretnem primeru ne pride v poštev.
Kadar sodišče odloča o nasprotujočih si trditvah nasprotnih strank in obe stranki predlagata dokaze, sodišče ne more odločiti na podlagi večje verjetnosti navedb. Na tak način onemogoči stranki, ki v postopku ne uspe, da bi s predlaganjem dokazov dokazovala pravno odločilna dejstva.
SPZ člen 19. ZJC člen 6, 14. ZGO-1 člen 2, 21, 21/1.
motenje posesti – posest parkirišča – stanovalci - skupnost stanovalcev – javno dobro - ugotovitvena odločba občinskega organa – javna pot - javna cesta – postavitev zapornice
Objekt ni sam po sebi grajeno javno dobro, ampak lahko to postane le z ugotovitveno odločbo, ki jo izda pristojni občinski organ.
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega stališča, da je v konkretni zadevi tožnike (stanovalce) razumeti kot celoto, skupnost, ki trajno izvršuje posest na predmetnem parkirišču.
Pogoji za izpodbijanje niso izpolnjeni, če ima pravno dejanje za posledico prerazporeditev strukture dolžnikovega premoženja, ter da zato ta pogoj izključuje izpodbijanje dvostranskih pogodb, kjer je med nasprotnima izpolnitvama vzpostavljena vsaj približna objektivna ekvivalenca.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 429. ZSReg člen 39.
izbris iz registra brez likvidacije – poslovni naslov
Iz ugovoru priloženega Dogovora o plačilu dolga izhaja, da je bil Dogovor sklenjen dne 18. 5. 2012 v D. in ne na poslovnem naslovu družbe dolžnika, kot je ta vpisan v sodni register. Tako iz priloženega Dogovora ni mogoče sklepati, da družba posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register.
izločitveni zahtevek – izločitev iz zapustnikovega premoženja – prenehanje skupnega življenja - sodba presenečenja
Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. Zmotno je štelo, da tožnikov primarni tožbeni zahtevek ne more biti utemeljen, ker v času zapustničine smrti v letu 2009 ni živel več z njo. Izločitveni zahtevek potomci pridobijo šele ob zapustnikovi smrti, ni pa pogoj skupno življenje vse do zapustnikove smrti. Če je potomec s skupnim življenjem in prispevki prispeval k prednikovemu premoženju, zaradi česar bi bil ob prednikovi smrti utemeljen njegov izločitveni zahtevek, te pravice ne izgubi, če se od prednika odseli pred njegovo smrtjo. Obseg prispevka k povečanju in ohranitvi vrednosti premoženja se lahko ugotavlja po stanju ob prednikovi smrti.
pogodba o delu - ugovor sočasne izpolnitve – grajanje napak – prevzem del
Le naročnik (tožena stranka), ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima izvršeno delo neko napako, lahko zahteva od njega, da mu napako odpravi, in mu za to določi primeren rok.
Sodišče prve stopnje, ki je odločilo, da zaslišanje priče ni primeren dokaz, ker le ta ni podpisala zapisnika o prevzemu z dne 21. 03. 2007, je ravnalo pravilno. Ravno okoliščine o predaji tehnične dokumentacije (predmet sestanka z dne 21. 03. 2007) so bile ključne za rešitev tega spora (vprašanje zapadlosti). Zaslišanje priče, ki o tem ni vedela izpovedati, ob čemer je bila trditvena podlaga, o kateri naj bi priča izpovedala izjemno splošna, je neprimeren dokaz.
STVARNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – USTAVNO PRAVO
VSL0061193
URS člen 125. ZUstS člen 23. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/1, 3/2, 123. ZJC-B člen 19. ZJC člen 61.
lastninsko pravni režim javne ceste – občinska cesta – javna cesta – občinski odlok – exceptio illegalis – neskladnost občinskega odloka z zakonom – negatorna tožba
Tožeča stranka kot lastnica zemljišča, ki je del z odlokom tožene stranke kategorizirane javne ceste, zaradi zaščite javnega interesa oziroma koristi v pravdnem postopku ne more uspeti z zahtevkom za vrnitev stvari niti za vzpostavitev prejšnjega stanja, ki bi poseglo v obstoječo javno cesto kot javno dobro.
pravica do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje – upravičenost do povrnitve vloženih sredstev – notarsko overjena izjava – dokazovanje
ZVVJTO-C je omogočil poenostavitev dokazovanja upravičenosti do povrnitve vloženih sredstev in vračilo tudi v primerih, ko potencialni upravičenci ne razpolagajo z dokazili o sklenjenem pravnem poslu.
V zapuščinskih postopkih lahko pritožbeno sodišče izjemoma upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep. Trditveno in dokazno breme, zakaj naj sodišče v njegovem primeru naredi izjemo od pravila, nosi pritožnik.
Smisel tretjega odstavka 173. člena ZD je zagotoviti možnost za odpravo vsebinskih nepravilnosti sklepa, ki se nanašajo na pravice strank, o katerih se odloča v zapuščinskem postopku. Zato za izpodbijani sklep, ki pritožnika šele napotuje na postopek, v katerem se bo ugotavljalo, ali ima zatrjevana upravičenja glede premoženja zapustnice, ne pride v poštev.
Če upnik ne navede sodne odločbe (bodočega izvršilnega naslova), ki glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiva, je predlog za zavarovanje s predhodno odredbo formalno nepopoln.
Upnik lahko nevarnost izkazuje tudi s subjektivnimi okoliščinami, ki obstoje na strani dolžnika, kar je vsekakor težje dokazati kot objektivno nevarnost.
Sodišče v postopku zavarovanja s predhodno odredbo ne ugotavlja pogojev za insolventnost tožene stranke. To je naloga stečajnega sodišča.