izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - pravni naslednik izbrisane družbe - odgovornost družbenika za obveznosti družbe - nadaljevanje postopka proti družbenikom izbrisane družbe
Šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP ureja singularno pravno nasledstvo družbenikov izbrisane pravne osebe za dolgove izbrisane družbe in s tem pravno podlago za nadaljevanje postopka zoper družbenike. Pri tem tudi ni potrebno, da bi družbeniki kot nasledniki soglašali s spremembo tožbe, kot je to potrebno pri subjektivni spremembi tožbe.
sodna pristojnost – upravna pristojnost – spor iz premoženjskopravnih razmerij – javno dobro
Urejanje režima uporabe javnega dobra je v upravni pristojnosti, zato je bistveno v tej zadevi, ali je sporna pot javno dobro. Zgolj s kategorizacijo v Odloku namreč še ne nastane javno dobro, potreben je še ustrezen postopek ustanovitve.
Pravno relevantna podlaga dovoljenega vpisa je Pogodba o brezplačnem prenosu nepremičnin, s katero je Komunalno podjetje V., na katerega je bila v času odločanja o vpisu v zemljiški knjigi vpisana pravica uporabe, dovolilo vknjižbo lastninske pravice na tri občine.
odpoved neuvedenemu dedovanju – napotitev dedičev na pravdo
Vendar vsak v zapuščinskem postopku nastali spor o dejstvih nima relevantnega pomena v smislu 210. člena ZD, pri čemer tudi pritožbeno sodišče poudarja dolžnost zapuščinskega sodišča, da praviloma v primeru spora o uporabi prava odloči zapuščinsko sodišče samo o pravnih vprašanjih (tretji odstavek 210. člena ZD). Za ta primer je zato bistvenega pomena, da gre za zatrjevano odpoved dedovanju za časa življenja zapustnika (odpoved neuvedenemu dedovanju v smislu 137. člena ZD), ki pa jo zakon dovoljuje le v razmerju med predniki in potomci. Te zakonske ureditve ni mogoče razlagati širše kot glasi in možnosti odpovedi neuvedenemu dedovanju širiti tudi na druga sorodstvena oziroma partnerska razmerja. Takšno je tudi stališče sodne prakse in pravne teorije (na primer članek z naslovom Odpoved neuvedenemu dedovanju, objavljen v Pravni praksi, št. 29/11, knjiga Dedno pravo avtorjev Karel Zupančič in Viktorija Žnidaršič – Skubic). Sodišče prve stopnje bi tako ob pravilni uporabi materialnega prava moralo imeti v vidu dejstvo, da zatrjevana odpoved pritožnice dedovanju po takrat še živem zapustniku, kakršnakoli je že bila vsebina citiranega sporazuma, ne bi mogla imeti takšnih pravnih učinkov kot to oporočni dediči zapustnika zatrjujejo, saj 137. člen ZD v prvem odstavku določa, da odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, nima pravnega učinka, razne v primeru že navedene izjeme, torej zgolj v razmerju med prednikom in potomcem.
poočitev spremembe naziva lastnika – pridobitev lastninske pravice – lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti
Poočitev je v 114. členu ZZK-1 opredeljena kot pomožni vpis, zakon pa pozna tri vrste poočitev in sicer: poočitev spremembe identifikacijskega znaka nepremičnine, poočitev združitve ali delitve nepremičnin in poočitev spremembe podatkov o osebi. Poočitev je torej vpis, ki nima nobenih pravnih posledic niti pravnega pomena, kot jih imajo vknjižba, predznamba ali zaznamba, zato vpisa novega lastniškega stanja ni mogoče doseči s poočitvijo kot pomožnim vpisom, ampak zgolj z glavnim vpisom (vknjižbo).
Vsi trije partnerji so se dogovorili, da bodo odkupili poslovni prostor in začeli z opravljanjem gostinske dejavnosti, pri čemer so vnaprej dogovorili tudi zadolžitve in deleže vsakega od njih. Vse našteto bi izvedli v pravno organizacijski obliki družbe z omejeno odgovornostjo, katere družbeniki bi v končni fazi postali vsi trije, vsak z enakim deležem. Ni sporno, da s sklenitvijo ustnega dogovora tožena stranka še ni bila ustanovljena in da jo je bilo šele potrebno ustanoviti z ustreznim aktom. Opisan dogovor je po pravni naravi družbena pogodba po 990. členu Obligacijskega zakonika (OZ), za katero se ne zahteva pisna oblika. Dogovor je bil tudi v večjem delu realiziran, saj je prišlo do začetka izvajanja dejavnosti, pri čemer so bili aktivni vsi trije partnerji.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-2. ZIZ člen 257, 257/1, 260, 260/2.
predhodna odredba – ugotavljanje insolventnosti – predmet predhodne odredbe – potreba po več predhodnih odredbah
Ugotavljanje insolventnosti in prezadolženosti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP ni predmet predhodne odredbe, pogoj za zavarovanje s predhodno odredbo pa tudi ni ugotovljena insolventnost po določbah ZFPPIPP.
stvarna pristojnosti – gospodarski spor – zbornica kot stranka – časovna omejenost presoje stvarne pristojnosti
Predhodnega preizkusa tožbe ni mogoče omejiti na čas pred vročitvijo predloga za izvršbo toženi stranki (takratnemu dolžniku), ko je bila zadeva še pri izvršilnem sodišču. Tožeča stranka je skladno z navodili sodišča dopolnila tožbo, tožena je nanjo odgovorila, vsaka od strank pa je v spis nato vložila še po eno pripravljalno vlogo. Okrožno sodišče v Ljubljani se je šele nato izreklo za stvarno nepristojno, kar je prepozno, saj se je faza predhodnega preizkusa tožbe končala že z vročitvijo dopolnitve tožbe toženi stranki.
odpust obveznosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb – odločanje o odpustu obveznosti – učinek razveljavitvenih odločb ustavnega sodišča
Glede presoje učinkov razveljavitvenih odločb ustavnega sodišča, je potrebno uporabiti določilo 44. člena Zakona o ustavnem sodišču, po katerem se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
ZIZ člen 34, 239, 258, 258/1, 258/1-1, 260. ZM člen 1, 2, 3, 3/2.
predhodna odredba – sklep o izvršbi na podlagi menice – trasirana lastna menica – bianco menica – omejitev zavarovanja – domneva nevarnosti
Glede na vsebino pooblastila je imela tožeča stranka možnost izpolniti bianco menico na katerikoli način, ki bo menično pravno zavezoval samo toženo stranko in da ni mogoče razlagati menične izjave na način, ki bi tožečo stranko omejeval pri izpolnjevanju menice tako, da bi toženo stranko zavezoval samo kot izdajatelja navadne lastne menice (ne pa tudi kot izdajatelja trasirane lastne menice).
Omejitev zavarovanja samo na nekatera sredstva oziroma predmete se lahko dopusti le, če ti zadoščajo za poplačilo terjatve. Drugih omejitev zakon ne določa, zato ugovor, da nobena predhodna odredba ne sme v celoti blokirati dolžnikovega premoženja, ne vzdrži preizkusa. Situacije, ko se s predhodno odredbo lahko blokira celotno dolžnikovo premoženje, niso izključene. Praviloma bodo celo zelo pogoste v primerih, ko upnikova terjatev, ki jo želi zavarovati s predhodno odredbo, znatno presega dolžnikovo premoženje.
URS člen 2, 22, 23, 25, 29. ZPP člen 333, 363. ZST-1 člen 13, 13/3.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravica do pritožbe – stranka postopka – zavrženje pritožbe – amicus curiae – javnopravno razmerje – pravica do sodnega varstva
Nasprotna pravdna stranka ni subjekt javnopravnega taksnega razmerja. Zato ni procesno legitimirana za sodelovanje v postopku glede sodnih taks. Čeprav je prvo sodišče njen predlog za razveljavitev taksne oprostitve kljub temu obravnavalo (in ga zavrnilo), zato njena pritožba ni dovoljena (ker ni stranka tega postopka).
ZDR člen 137. ZSPJS člen 23, 23/4, 23/5, 27. ZPP člen 181. KPJS člen 37, 37/2.
javni uslužbenec - plača – dodatek k plači – dodatek za doktorat – višina dodatka
Tožba v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da tožnici pripada dodatek za doktorat v določenem znesku, ni dopustna, ker s tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitev dejstev. Tožnica ima pravico do dajatvene tožbe. Ugotovitev, ali tožnici pripada dodatek za doktorat, je predhodno vprašanje in navedena ugotovitev zato sodi v obrazložitev sodbe.
Višina dodatka, kot je določena v KPJS, še ne pomeni, da se dodatek tudi vedno izplača v takšni višini. Ta znesek je le osnova za obračun, kakšna pa bo dejanska višina izplačanega dodatka, pa je odvisno od tega, ali je bil delavec na delu ves čas prisoten in je prejemal plačo ali pa je bil npr. zaradi bolniškega staleža odsoten in je prejemal nadomestilo plače.
V nasprotju s pritožbo sodišče druge stopnje soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je terjatev tožnice na povrnitev stroškov obravnavanega pravdnega postopka prenehala (296. člen ZFPPIPP). Nobenega dvoma ni, da bi sodne stroške tožnica morala pravočasno, v skladu s 3. točko drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP, prijaviti v postopku insolventnosti, saj so ji nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem postopku pred začetkom postopka insolventnosti (odmera stroškov po sodišču na njihov nastanek ne vpliva). Tožnica se v pritožbi nepravilno sklicuje na 6. alinejo (pravilno točko) drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP (tekoči stroški stečajnega postopka), ki se nanaša na stroške stečajnega dolžnika v postopkih iz oddelka 5.6 tega zakona. Gre za stroške, ki nastanejo stečajnemu dolžniku (in ne upnikom) v postopkih uveljavljanja ločitvenih in izločitvenih pravic, ko torej stečajni dolžnik nastopa v vlogi upnika. Če bo šlo za takšno situacijo, pa seveda ne pride v poštev uporaba pravila iz 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006333
SPZ člen 43, 77, 273. ZENDMPE člen 38.
lastninska pravica - ureditev meje - ureditev meje v upravnem postopku - ureditev meje v sodnem postopku - katastrska meja - dokončna meja - priposestvovanje
Tudi, če je meja že določena v upravnem postopku kot dokončna meja, je po sedanji ureditvi dopustno sprožiti sodni postopek, v katerem se meja ureja po čisto drugih kriterijih (močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena), kot v upravnem postopku (katastrska meja).
novo sredstvo izvršbe – nagrada odvetnika – odvetniška tarifa
Upnik je predlagal nadaljevanje izvršilnega postopka z novim sredstvom izvršbe, zato je pravilno njegovo stališče, da ni mogoče govoriti o neobrazloženi vlogi. Upnik je predlagal izvršbo na sredstva na TRR dolžnika, kar pomeni, da mu pripada nagrada s količnikom 0,15 po tar.št. 3464. Res gre za predlog, vsebinsko soroden predlogu za izvršbo, vendar odvetniške tarife ni mogoče razlagati na način, da bi za vsak nov predlog za razširitev izvršbe na drugo izvršilno sredstvo pripadala tarifa za začetek izvršilnega postopka.
odlog izvršbe na predlog upnika – potrebni izvršilni stroški - načelo hitrosti postopka
Pritožbeno sodišče tako meni, da so v danem primeru upnikovi stroški v zvezi s predlogom za odlog izvršbe bili potrebni izvršilni stroški, pri čemer je pravilno pritožbeno stališče, da v tovrstnem predlogu upnik ni bil dolžan navesti razlogov za odločitev, da predlaga odlog izvršbe. V kolikor ti razlogi niso pravi, bi imel možnost dolžnik ugovarjati takšnemu predlogu, potrebnost takšnih stroškov pa bi lahko izključila le morebitna ocena izvršilnega sodišča o šikanoznem ravnanju upnika, zlorabi procesnih pravil z njegove strani ali podobno, za kar pa v danem primeru ni osnove.
nadaljevanje prekinjenega postopka – stečajni postopek nad toženo stranko – vpliv pravočasnega upnikovega predloga za nadaljevanje postopka – prevzem postopka po upravitelju na podlagi poziva sodišča – uporaba določb pravdnega postopka glede vprašanja nadaljevanja postopka
Stališče, da je sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka procesni sklep in ni odvisen od presoje utemeljenosti tožbenega zahtevka, je zavzelo Vrhovno sodišče R Slovenije v sklepu II Ips 403/2010 z dne 17. 11. 2011. V odločbi, s katero je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, je pojasnilo, da ne glede na pojasnjevalno besedilo prvega odstavka 301. člena ZFPPIPP, zakonska določba ne vsebuje pravil za primere, ko se med pravdo začne stečajni postopek nad toženo stranko. Pravilo, ki v takšnih primerih narekuje prekinitev postopka, vsebuje 205. člen ZPP, citirani zakon pa v prvem odstavku 208. člena vsebuje tudi pravilo, kdaj se postopek nadaljuje. To se zgodi, ko upravitelj prevzame postopek ali ko ga sodnik povabi, naj to stori. Pravilna razlaga 301. člena ZFPPIPP narekuje zaključek, da ZFPPIPP kot kasnejši predpis ni derogiral prvega odstavka 208. člena ZPP (nasprotne pritožbene trditve so neutemeljene) in da se lahko postopek nadaljuje tudi s prevzemom s strani upravitelja. Po ZPP je prekinitev postopka zastoj v postopku in ne eden od načinov zaključka pravde. Po stališču Vrhovnega sodišča ZFPPIPP ne daje podlage za drugačno razlago tega instituta. Določba drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP je jasna in nedvoumno ohranja procesno naravo sklepa o nadaljevanju postopka kot podlage za nadaljnje opravljanje procesnih dejanj oziroma za vodenje postopka. Določa le časovno gledano najzgodnejši trenutek, ko se postopek lahko nadaljuje. Obstoj pravočasnega upnikovega predloga za nadaljevanje postopka lahko tako vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka. Nasprotno stališče bi pomenilo, da v primeru, ko upnik predloga ne bi podal, (sploh) ne bi bilo podlage za nadaljevanje prekinjenega postopka in za odločitev o zahtevku.
ZFPPIPP člen 103, 103/5, 354, 354/4, 354/5. ZPP člen 157.
pravica do povrnitve stroškov stečajnega upravitelja, ki ima položaj odvetnika – neobstoj povoda za tožbo
Peti odstavek 103. člena ZFPPIPP izrecno določa, da ima stečajni upravitelj, ki ima položaj odvetnika in zastopa stečajnega dolžnika v sodnem ali drugem postopku, ki se vodi v zvezi s stečajnim postopkom, pravico do nagrade za zastopanje, ki se odmeri po odvetniški tarifi, in do povrnitve stroškov v zvezi s tem. Pooblaščenec tožene stranke je torej na tej podlagi, čeprav je hkrati tudi upravitelj tožene stranke, upravičen do povračila stroškov, nastalih v tem pravdnem postopku.
OZ člen 86, 86/2, 635, 642, 642/2, 659. ZPP člen 286 b, 337.
gradbena pogodba - ugovor znižanja plačila - pobotni ugovor - zamuda pri prevzemu del - vrednost dodatnih del - klavzula ključ v roke - pritožbena novota
Na fiksen rok dokončanja del sta se toženki „spomnili“ šele v pritožbi, kar je prepozno, glede na določilo 337. člena ZPP o navajanju novih dejstev v pritožbi in toženki se v novem pravnem sredstvu ne moreta sklicevati na razloge v svoji prejšnji pritožbi, o kateri je bilo že odločeno s sodno odločbo višjega sodišča.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – zastrupitev - vzročna zveza - škodljivo dejstvo - škoda – dokazno breme – dokazni standard
Pri zaključku, da tožeča stranka vzročne zveze med škodljivim dejstvom in škodo ni uspela dokazati, sodišče prve stopnje ni uporabilo prestrogega dokaznega standarda in je tudi pravilno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu, ki je za ta element neposlovne civilne odškodninske odgovornosti na strani tožeče stranke.