KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0005501
ZKP člen 159, 241, 355, 355/2, 371, 371/1-3, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372. KZ-1 člen 113, 113/1, 175, 175/1, 175/2.
pravica do uporabe svojega jezika – soočenje prič – nezakoniti dokazi – dokazi, pridobljeni z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov – začasen odlog odvzema prostosti – izrek nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe – razlogi o odločilnih dejstvih – zloraba prostitucije – sodelovanje pri prostituciji druge osebe zaradi izkoriščanja – celovita presoja izvedenih dokazov – pomoč h kaznivemu dejanju – kazenska sankcija – odvzem premoženjske koristi – pritožba, podana v škodo obtoženca – trgovina z ljudmi – razpolaganje z ljudmi
Pritožniki nimajo prav, da se pri zakonskem znaku „zaradi izkoriščanja“ zahteva, da bi morala obtoženca oškodovankam, ki so se prostituirale „pobrati večino zaslužka“ oziroma da bi moralo iti za nesorazmerno plačilo ali čezmerno prikrajšanje oškodovank. Pritožniki zmotno razumejo sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 259/2007, ko trdijo, da je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da gre za zakonski znak izkoriščanja le tedaj, ko osebe, ki se prostituirajo, izročajo tistemu, ki pri tem sodeluje več kot polovico zaslužka oziroma večino zaslužka. Zagovornik obtoženega N.K., odvetnik B.P. pravilno sklepa, da je sodišče prve stopnje izhajalo iz sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 378/2005, vendar nima prav, da je Vrhovno sodišče stališče iz te sodbe v kasnejših odločbah spremenilo. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje izhodiščnemu stališču sodišča prve stopnje, da zakonski znak „izkoriščanje“ pomeni, da imata obtoženca korist od prostituiranja in prejemata denar. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje je šlo za kontinuirano izvrševanje in za utečen posel. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta obtoženca sodelovala pri prostituciji oškodovank na način, da sta ustvarjala zaslužek, torej sta od sodelovanja pri prostituciji oškodovank imela koristi, saj se jima očita, da sta v dokaj kratkem kontinuiranem časovnem obdobju s tem zaslužila 82.350,00 EUR. Iz opisa obravnavanega kaznivega dejanja kot tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je opisano sodelovanje obtožencev pri prostituciji, ko so jima morale oškodovanke izročati polovico zaslužka, predstavljalo njuno dejavnost, šlo je za donosen posel iz katerega sta ustvarjala zaslužek (beseda „zaslužek“ po Slovarju slovenskega knjižnega jezika med drugim pomeni „pridobivanje denarja z opravljanjem kakega dela, službe“, beseda „zaslužiti“ pa po Slovarju slovenskega jezika pogovorno pomeni „imeti stalen vir dohodkov“). Pri razlagi pojma izkoriščanja je potrebno izhajati tudi iz pomena te besede po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Tako beseda „izkoriščati“ med drugim pomeni „delati, da kaj prinaša ugodnosti, izkoristiti ugodne priložnosti oziroma kaj v gospodarske namene“. Gospodarski namen nekega delovanja oziroma dejavnosti pa je vedno v tem, da prinaša dobiček oziroma kot že prej navedeno donosen posel oz. zaslužek. In prav za to gre v obravnavani zadevi, to izhaja iz opisa obravnavanega kaznivega dejanja, ta dejstva je sodišče prve stopnje tudi zanesljivo ugotovilo, o tem ima izpodbijana sodba prepričljive razloge. Osebni prispevek obtožencev pri tej dejavnosti: da sta dala na razpolago prostor, kjer se je izvajala prostitucija, tja pošiljala stranke ter njuno drugačno sodelovanje pri tem ne izključuje sodelovanja zaradi izkoriščanja in ne pomeni, kot trdi zagovornik obtoženega R.P., odvetnik B.G., „tržno in korektno dogovorjen način obračunavanja storitev in sredstev, ki naj bi dekletom omogočila, da lahko izvajajo prostitucijo“. V obravnavanem primeru (tako iz opisa kaznivega dejanja kot tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe) izhaja, da sta obtožena K. s sodelovanjem pri prostituciji oškodovank zahtevala za „njun prispevek pri sodelovanju“ polovico zaslužka, kar je, glede na dejstvo, ki ga je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je bil posel dobro utečen in jima sploh ni bilo potrebno skrbeti, da bo zaslužek pridobljen jasno, da je šlo za sodelovanje pri prostituciji zaradi izkoriščanja. Sodelovanje pri prostituciji oškodovank iz kakega drugega razloga je povsem izključeno.
OZ člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 346, 349. ZPP člen 212.
gospodarska pogodba – stranke gospodarske pogodbe – zastaranje terjatev – bolnišnica kot gospodarski subjekt – trditveno in dokazno breme
Gospodarski subjekt je v smislu OZ, poleg gospodarske družbe ter samostojnega podjetnika posameznika tudi „druga pravna oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost“, vendar v obravnavanem primeru ni bilo niti ugotovljeno in niti zatrjevano da gre pri toženi stranki za takšno pravno osebo, pri čemer pa tudi ne bo relevantna okoliščina, da se ta spor vodi kot gospodarski spor.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070184
ZASP člen 130, 130/1, 158, 158/1, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 163, 311, 311/1.
zamudna sodba – odprava nesklepčnosti – fikcija vročitve – pravočasnost odgovora na tožbo – dolžnost poročanja uporabnikov fonogramov – naložitev dajatvene obveznosti sporočanja podatkov – civilna sankcija za neporočanje o uporabi
Uporabniki, ki varovana dela uporabljajo, ne da bi s kolektivno organizacijo sklenili ustrezno pogodbo ter kolektivni organizaciji tudi ne sporočajo podatkov o uporabi varovanih del, ta dela uporabljajo brez dovoljenja in s tem kršijo materialno avtorsko oziroma sorodno pravico. Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice pa ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog utemeljen razlog - obvestilo o nameravani odpovedi - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Tožena stranka se je odločila, da ne bo imela več zaposlenega delavca na delovnem mestu, na katerem je delal tožnik, ampak bo njegovo delo razporedila med dijake in študente. S tem se je spremenila organizacija dela. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je posledica te spremembe, je zakonita.
plačilo regresa za letni dopust - prijava terjatve v stečajnem postopku - zavrženje tožbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku do insolventnega dolžnika je predpogoj za obravnavo tožbe (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP). Tožnik vtoževane terjatve v stečajnem postopku nad toženo stranko ni prijavil, zato je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno zavrglo.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi – poslovodna oseba
V primeru sklepanja pogodbe o zaposlitvi s poslovodnim delavcem ZDR v 72. členu dopušča, da pogodbeni stranki določene pravice uredita drugače, kot to sicer določa ZDR, in sicer tudi v zvezi z prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Pravdni stranki sta se lahko veljavno dogovorili, da imata tako delavec kot delodajalec pravico odpovedati pogodbo o zaposlitvi brez navedbe razloga, zato takšna odpoved s strani delodajalca ni nezakonita.
Tožena stranka ni dokazala, da tožnica do izteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, dejansko ni opravljala dela, zato ji je dolžna izplačati vtoževane neizplačane plače.
Tožena stranka kot delodajalec prevzemnik solidarno z delodajalcem prenosnikom odgovarja za vse terjatve delavcev, nastale do dneva prenosa ter terjatve, nastale zaradi odpovedi po tretjem odstavku 73. člena ZDR.
vzorčni postopek – denarni zahtevek – količnik za določitev osnovne plače – vrednost količnika
V nobenem izmed splošnih aktov tožene stranke ni določena vrednost količnika za določitev osnovne plače. To pa ne pomeni, da je ta vrednost enaka vrednosti najnižje osnovne plače za I. TR po panožni kolektivni pogodbi. Za izračun plače je potrebno upoštevati vrednost količnika kot je določena v pogodbi o zaposlitvi.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - priporočena poštna pošiljka
Tožnik je pritožbo oddal priporočeno na pošto zadnji dan pritožbenega roka. Četudi je pošta s pošiljko, v kateri je bila pritožba, nepravilno ravnala, kot da gre za navadno pošiljko (za kar se je opravičila), tako da je pritožba na sodišče prispela prepozno, jo je treba šteti za pravočasno. Tožnik jo je namreč pravočasno (priporočeno) oddal na pošto.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – delo na višini – deljena odgovornost – odmera višine odškodnine – denarna odškodnina
Tožnik ni bil seznanjen s pravilnim opravljanjem dela, delo pri toženi stranki pa je opravljal tako kot je bilo običajno, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnikov soprispevek k škodnemu dogodku ni podan.
ZZVZZ člen 19. ZPIZ-1 člen 63, 63/1, 63/1-1. ZPP člen 245.
bolniški stalež – vzrok – poškodba pri delu
Vzrok tožničine začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju je somatomorfna bolečinska motnja, ki se je razvila po poškodbi (električni udar), pogojena pa je bila z osebnostno strukturo tožnice. Vzrok bolniškega staleža je zato bolezen in je tožbeni zahtevek na ugotovitev poškodbe pri delu kot vzroka staleža neutemeljen.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Tožnik je opravljal delo signalista na gradbišču, ki je bilo v organizaciji in pod nadzorom drugotožene stranke. Ta stranka je objektivno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel (opravljanje dela v bližini stroja je delo s povečano nevarnostjo), čeprav je bil delovni stroj - bager, ki je tožnika poškodoval, last druge osebe.
URS člen 22. ZUP člen 129, 129/4, 225, 225/1, 225/4.
nova odmera pokojnine – pokojninska osnova – obveznice
Tožnici je že bila pravnomočno priznana in odmerjena pravica do pokojnine, zato je toženec njeno zahtevo za ponovno odmero pokojnine na podlagi plače, izplačane v obliki obveznic, utemeljeno zavrgel.
kategorija invalidnosti – pravica do premestitve – invalidska pokojnina
Tožnika, ki ni zmožen opravljati dela pleskarja – gradbenega delavca, s polnim delovnim časom pa je zmožen opravljati delo z omejitvami, se razvrsti se v III. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je neutemeljen, ker pri tožniku ni podane popolne izgube delovne zmožnosti.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 36, 39, 48, 48/4, 187.
starostna pokojnina – doba, dopolnjena v tujini – priznanje pravice – seštevanje dob – odmera
Ker je tožnik pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnil že z dobo, dopolnjeno v Sloveniji, in dobo, dopolnjeno na Hrvaškem, toženec glede izpolnjevanja pogojev utemeljeno ni upošteval še dobe, dopolnjene v Bosni in Hercegovini. Pri odmeri pokojnine je toženec utemeljeno upošteval le slovensko dobo in dobo, dopolnjeno na Hrvaškem, ker je krajša od 12 mesecev in se upošteva kot slovenska doba. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu pokojnina odmeri tudi na podlagi dobe, dopolnjene v Bosni in Hercegovini, saj bi se mu ta doba, če ne bi pogojev za upokojitev izpolnjeval že brez njenega upoštevanja, lahko upoštevala le glede pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine.
ZGD pravice do odpravnine za odpoklicanega člana oziroma predsednika uprave niti ne predvideva niti ne izključuje, zato je morebitna pravica do odpravnine prepuščena volji strank, ki se o tem lahko dogovorita v skladu s pravili iz obligacijskega prava.
Sprememba sistema upravljanja družbe iz dvotirnega v enotirni sistem kot zakonsko predvidena možnost od leta 2006 dalje sodi v sfero delodajalca in kot ekonomsko-poslovni razlog predstavlja podlago za izplačilo odpravnine tožniku zaradi odpoklica.
ZGD-1 člen 672. ZDR člen 42, 130, 130/1, 130/2, 131, 131/1, 131/2, 131/3, 131/4.
plača – regres za letni dopust – povračilo stroškov - podjetnikova odgovornost za obveznosti
V primeru, če delavec s tožbo najprej uveljavlja tožbeni zahtevek zoper s.p., ki se je kasneje pravno preoblikoval, v času pravdnega postopka pa razširi tožbeni zahtevek tudi na pravnega naslednika, se šteje, da je ravnal v skladu z 672. členom ZGD-1. Ker z zahtevkom zoper pravnega naslednika ni uspel, utemeljeno uveljavlja zahtevek zoper podjetnika.