Sodišče iz obširnega gradiva pravdnih strank ni dolžno iskati tistih pravno relevantnih trditev, ki so eni ali drugi stranki v prid. Če bi to storilo, bi zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj bi eni stranki odvzelo pravico do izjave na trditve, ki jih druga stranka sploh podala ni.
Tožeča stranka je toženi v določenem obdobju omogočala predvajanje programskih vsebin, za katere je imela izključno licenco in sicer zaradi pričakovanja, da bo sklenjena pogodba o prenosu poslovnih deležev tožene stranke na tožečo. Ker do sklenitve pogodbe ni prišlo, je glede na odpadlo podlago po načelu causa data causa non secuta utemeljen njen tožbeni zahtevek iz podrejeno zatrjevane podlage iz naslova neupravičene obogatitve. Iz tega naslova je bila tožena stranka nedvomno obogatena, tožeča stranka pa prikrajšana. Njeno prikrajšanje znaša toliko, kolikor je plačala licenčnino in stroške svojim licencodajalcem na račun podlicenciranja omenjenih programskih vsebin na slovenskem ozemlju.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) člen 92, 92/2 in 109. Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR) člen 15.
odpravnina - odpovedni rok - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - delovnopravna kontinuiteta - prevzem delavcev
Pri določitvi odpovednega roka in pri izračunu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je podana delovnopravna kontinuiteta, ker je šlo za prevzem delavca po določbah ZTPDR in ZDR/90.
invalidnost – zdravstveno stanje – delovna zmožnost
Ker pri tožniku ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katero je razporejen, to je proizvodni delavec – varilec II, in je za to delo zmožen brez omejitev, invalidnost ni podana, zato je tožbeni zahtevek na priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja neutemeljen.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi – poslovodna oseba
V primeru sklepanja pogodbe o zaposlitvi s poslovodnim delavcem ZDR v 72. členu dopušča, da pogodbeni stranki določene pravice uredita drugače, kot to sicer določa ZDR, in sicer tudi v zvezi z prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Pravdni stranki sta se lahko veljavno dogovorili, da imata tako delavec kot delodajalec pravico odpovedati pogodbo o zaposlitvi brez navedbe razloga, zato takšna odpoved s strani delodajalca ni nezakonita.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Tožnik je opravljal delo signalista na gradbišču, ki je bilo v organizaciji in pod nadzorom drugotožene stranke. Ta stranka je objektivno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel (opravljanje dela v bližini stroja je delo s povečano nevarnostjo), čeprav je bil delovni stroj - bager, ki je tožnika poškodoval, last druge osebe.
Tožena stranka ni dokazala, da tožnica do izteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, dejansko ni opravljala dela, zato ji je dolžna izplačati vtoževane neizplačane plače.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - stari ZDR - prevzem delavcev
Dejanski prevzem delavcev k drugemu delodajalcu se šteje kot podlaga za priznanje enakih pravic (z upoštevanjem delovne dobe pri obeh delodajalcih za izračun odpravnine), kot če delavec ne bi spremenil zaposlitve.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070184
ZASP člen 130, 130/1, 158, 158/1, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 163, 311, 311/1.
zamudna sodba – odprava nesklepčnosti – fikcija vročitve – pravočasnost odgovora na tožbo – dolžnost poročanja uporabnikov fonogramov – naložitev dajatvene obveznosti sporočanja podatkov – civilna sankcija za neporočanje o uporabi
Uporabniki, ki varovana dela uporabljajo, ne da bi s kolektivno organizacijo sklenili ustrezno pogodbo ter kolektivni organizaciji tudi ne sporočajo podatkov o uporabi varovanih del, ta dela uporabljajo brez dovoljenja in s tem kršijo materialno avtorsko oziroma sorodno pravico. Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice pa ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
pomoč prava nevešči stranki – pomoč prava neuki stranki – materialno procesno vodstvo – poprava predloga
Sodišče je dolžno stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. Zmotno je stališče pritožbe, da bi sodišče predlagateljici moralo hkrati opozarjati tudi na to, da si lahko zagotovita zastopanje po pooblaščencu.
ZASP člen 40, 41, 41/1, 107, 107/1, 107/2. ZTLR člen 22, 22/2.
materialna avtorska pravica – pogodba o avtorski produkciji – izdelava nove stvari – zahtevek na izročitev stvari – prenos materialnih avtorskih pravic
S pogodbami o filmski produkciji je prvi toženec prenesel materialne avtorske pravice na tožečo stranko. S tem pa je za tožečo stranko (producenta) v razmerju do prvega toženca nastal tudi na avtorskem pravu temelječ zahtevek na izročitev stvari, ki je nosilec avtorskega dela (in na kateri je vsebovano avtorsko delo).
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – prenehanje obveznosti – splošno pravilo – uporaba določb o dvostranskih pogodbah - poravnava
Tožnica je s prejemom zneska pristala na delno poplačilo odškodnine za nesrečo pri delu, kar pa ne pomeni, da sta pravdni stranki že dokončno določili svoje vzajemne pravice in obveznosti. Sklenjena izvensodna poravnava ne izključuje odškodninskega zahtevka, ki izvira iz posledic, na katere oškodovanec pri sklenitvi poravnave ni mogel misliti in jih predvideti. Tudi če bi se tožnica s poravnavo odrekla pravici zahtevati nadaljnjo odškodnino v zvezi s škodnim dogodkom, je predmet poravnave o odškodnini lahko le odškodnina za škodo, ki je bila znana na dan poravnave.
znamka – uporaba znamke – pravni temelj za uporabo znamke – agentska pogodba
Znamko sme uporabljati vsakdo, če je potrebno z njo označiti namen proizvoda ali storitve, zlasti za dodatek ali nadomestne dele.
Določba 48. člena ZIL-1 in sodba Sodišča ES se nanašata le na vprašanje, ali se sme pod predpostavkami točke c) prvega odstavka 48. člena ZIL-1 uporabljati znamka kot takšna, če njen uporabnik nima sklenjene licenčne pogodbe ali sicer kakšnega drugega pogodbenega pravnega temelja. Pravica do uporabe znamke se torej nanaša na primer na položaj, v katerem bi nekdo, ki ni imetnik znamke, želel postaviti table, na katerih bi bila znamka. Če se pri tem drži omejitev iz prej navedene določbe, to sme storiti. Takšno upravičenje nastane za upravičenca že na temelju zakona, to je ZIL-1.
Točka c) prvega odstavka 48. člena ZIL-1 in direktiva, ki je bila podlaga za sprejem navedene določbe v ZIL-1 načeloma ne posegata v morebitna obstoječa pogodbena razmerja, kolikor se nanašajo na odstranitev konkretnih obeležij. Prav tako ne posegata v morebitna lastninska razmerja.
Kršitve dobrih poslovnih običajev ne pomeni tistega obnašanja pogodbenih strank, na katerega sta pogodbeni stranki s podpisom pogodbe izrecno pristali.
Uredba o skupnih osnovah in kriterijih, na podlagi katerih delavcem v državnih organih in funkcionarjem, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije, pripada nadomestilo za ločeno življenje člen 1.
dodatek za ločeno življenje – nadomestilo za ločeno življenje
Do nadomestila za ločeno življenje je delavec upravičen, če zaradi službenih potreb živi ločeno od družine, pri čemer je pod pojem „službene potrebe“ mogoče uvrščati vse razporeditve na podlagi potreb dela pri toženi stranki. Dodelitev službenega stanovanja sicer ni pogoj za upravičenost do nadomestila za ločeno življenje, je pa pogoj bivanje v kraju izven kraja svoje stalne zaposlitve in kraja stalnega prebivališča svoje družine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zavrženje pritožbe – pravni interes – sodba na podlagi pripoznave
Tožniku je bilo v mejah postavljenega tožbenega zahtevka s sodbo na podlagi pripoznave v celoti ugodeno, zato si s pritožbo zoper sodbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa je treba njegovo pritožbo na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP šteti za nedovoljeno.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - subjektivna nevarnost - objektivna nevarnost - namen zavarovanja - načelo sorazmernosti
Pritožbeno sodišče ob preizkusu sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ne more samo spremeniti izpodbijanega sklepa, četudi presodi, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo začasne odredbe. V tem primeru, če bi pritožbeno sodišče samo odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe, bi toženi stranki odvzelo možnost ugovora zoper takšno odločitev.
Toženi stranki (pravni osebi) je bila tožba s pozivom naj nanjo odgovori pravilno vročena tako, da je bila izročena osebi, ki je pooblaščena za sprejem poštnih pošiljk.