odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – delo na višini – deljena odgovornost – odmera višine odškodnine – denarna odškodnina
Tožnik ni bil seznanjen s pravilnim opravljanjem dela, delo pri toženi stranki pa je opravljal tako kot je bilo običajno, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnikov soprispevek k škodnemu dogodku ni podan.
URS člen 22. ZUP člen 129, 129/4, 225, 225/1, 225/4.
nova odmera pokojnine – pokojninska osnova – obveznice
Tožnici je že bila pravnomočno priznana in odmerjena pravica do pokojnine, zato je toženec njeno zahtevo za ponovno odmero pokojnine na podlagi plače, izplačane v obliki obveznic, utemeljeno zavrgel.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - stari ZDR - prevzem delavcev
Dejanski prevzem delavcev k drugemu delodajalcu se šteje kot podlaga za priznanje enakih pravic (z upoštevanjem delovne dobe pri obeh delodajalcih za izračun odpravnine), kot če delavec ne bi spremenil zaposlitve.
invalidnost – zdravstveno stanje – delovna zmožnost
Ker pri tožniku ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katero je razporejen, to je proizvodni delavec – varilec II, in je za to delo zmožen brez omejitev, invalidnost ni podana, zato je tožbeni zahtevek na priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja neutemeljen.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Tožnik je opravljal delo signalista na gradbišču, ki je bilo v organizaciji in pod nadzorom drugotožene stranke. Ta stranka je objektivno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel (opravljanje dela v bližini stroja je delo s povečano nevarnostjo), čeprav je bil delovni stroj - bager, ki je tožnika poškodoval, last druge osebe.
ZSPJS člen 49, 49a, 49b, 49č. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 27.
izplačilo razlike v plači – prevedba v plačni razred – prevedba osnovne plače javnega uslužbenca in uvrstitev v plačni razred
Določbo 49a. člena ZSPJS je potrebno razumeti tako, da se ob prevedbi nominalnih zneskov osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva upošteva količnik, ki je bil za delovno mesto oziroma naziv določen v individualnem delovno pravnem aktu javnega uslužbenca, zadnjem veljavnem v mesecu pred prvim izplačilom plač po tem zakonu.
ZGD-1 člen 672. ZDR člen 42, 130, 130/1, 130/2, 131, 131/1, 131/2, 131/3, 131/4.
plača – regres za letni dopust – povračilo stroškov - podjetnikova odgovornost za obveznosti
V primeru, če delavec s tožbo najprej uveljavlja tožbeni zahtevek zoper s.p., ki se je kasneje pravno preoblikoval, v času pravdnega postopka pa razširi tožbeni zahtevek tudi na pravnega naslednika, se šteje, da je ravnal v skladu z 672. členom ZGD-1. Ker z zahtevkom zoper pravnega naslednika ni uspel, utemeljeno uveljavlja zahtevek zoper podjetnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0074411
ZASP člen 158, 159, 159/4. ZPP člen 318, 318/4.
kršitev avtorske pravice - zamudna sodba - nesklepčnost zahtevka - civilna kazen - sporočanje podatkov
Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine po drugem in tretjem odstavku 168. člena ZASP, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
Odločitev o zavrnitvi zahtevka za bodoče mesečno poročanje je pravilna tudi iz razloga, ker sodišče toženi stranki lahko naloži, da opravi določeno dejanje le takrat, ko je ta obveznost zapadla do konca glavne obravnave. Obveznost mesečnega poročanja v bodoče v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla. Preuranjenega tožbenega zahtevka, ki se nanaša na dejansko stanje, ki v času odločanja še ne obstaja, pa sodišče ne sme meritorno obravnavati.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070184
ZASP člen 130, 130/1, 158, 158/1, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 163, 311, 311/1.
zamudna sodba – odprava nesklepčnosti – fikcija vročitve – pravočasnost odgovora na tožbo – dolžnost poročanja uporabnikov fonogramov – naložitev dajatvene obveznosti sporočanja podatkov – civilna sankcija za neporočanje o uporabi
Uporabniki, ki varovana dela uporabljajo, ne da bi s kolektivno organizacijo sklenili ustrezno pogodbo ter kolektivni organizaciji tudi ne sporočajo podatkov o uporabi varovanih del, ta dela uporabljajo brez dovoljenja in s tem kršijo materialno avtorsko oziroma sorodno pravico. Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice pa ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
OZ člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 346, 349. ZPP člen 212.
gospodarska pogodba – stranke gospodarske pogodbe – zastaranje terjatev – bolnišnica kot gospodarski subjekt – trditveno in dokazno breme
Gospodarski subjekt je v smislu OZ, poleg gospodarske družbe ter samostojnega podjetnika posameznika tudi „druga pravna oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost“, vendar v obravnavanem primeru ni bilo niti ugotovljeno in niti zatrjevano da gre pri toženi stranki za takšno pravno osebo, pri čemer pa tudi ne bo relevantna okoliščina, da se ta spor vodi kot gospodarski spor.
znamka – uporaba znamke – pravni temelj za uporabo znamke – agentska pogodba
Znamko sme uporabljati vsakdo, če je potrebno z njo označiti namen proizvoda ali storitve, zlasti za dodatek ali nadomestne dele.
Določba 48. člena ZIL-1 in sodba Sodišča ES se nanašata le na vprašanje, ali se sme pod predpostavkami točke c) prvega odstavka 48. člena ZIL-1 uporabljati znamka kot takšna, če njen uporabnik nima sklenjene licenčne pogodbe ali sicer kakšnega drugega pogodbenega pravnega temelja. Pravica do uporabe znamke se torej nanaša na primer na položaj, v katerem bi nekdo, ki ni imetnik znamke, želel postaviti table, na katerih bi bila znamka. Če se pri tem drži omejitev iz prej navedene določbe, to sme storiti. Takšno upravičenje nastane za upravičenca že na temelju zakona, to je ZIL-1.
Točka c) prvega odstavka 48. člena ZIL-1 in direktiva, ki je bila podlaga za sprejem navedene določbe v ZIL-1 načeloma ne posegata v morebitna obstoječa pogodbena razmerja, kolikor se nanašajo na odstranitev konkretnih obeležij. Prav tako ne posegata v morebitna lastninska razmerja.
V hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja oziroma poslovnega prostora (oziroma pri pravnih osebah – glede na vročanje na naslovu, ki je vpisan v register – na skupnih vhodnih vratih objekta z več stanovanji oziroma poslovnimi prostori, če pravna oseba v objektu nima lastnega stanovanja oziroma poslovnega prostora) se pusti obvestilo, v katerem mora biti navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Ureditev je zato do subjektov vpisa v sodni ali drug register precej stroga, vendar pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ne do te skrajne mere, ki jo zagovarja obravnavana pritožba. Omenjenega obvestila vročevalec ne more na primer kar pustiti na tleh zgradbe ali ga po svoji lastni presoji pribiti kjerkoli na notranji ali zunanji strani zgradbe. To velja tudi za pribitje (nataknitev oziroma zataknitev) obvestila na oglasno desko.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – oblika in vsebina odpovedi – ugotavljanje alkoholiziranosti delavca
Delodajalec mora v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti odpovedni razlog ter opozoriti delavca na pravno varstvo in njegove pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Zakon druge obličnosti ne predpisuje. Okoliščina, da v odpovedi pogodbe o zaposlitvi v izreku niso vsebovani razlogi za odpoved, zato ne predstavlja nobene kršitve.
Okoliščina, da delodajalec nima opredeljenega postopka in načina ugotavljanja dejstva ali je delavec na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc, ne pomeni, da delavcu iz tega razloga ne more prepovedati dela oziroma mu iz tega razloga odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Alkoholiziranost se lahko ugotavlja tudi s pričami.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zavrženje pritožbe – pravni interes – sodba na podlagi pripoznave
Tožniku je bilo v mejah postavljenega tožbenega zahtevka s sodbo na podlagi pripoznave v celoti ugodeno, zato si s pritožbo zoper sodbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa je treba njegovo pritožbo na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP šteti za nedovoljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0074406
ZASP člen 130, 158, 159, 168, 185. ZPP člen 318.
kršitev avtorske pravice - javna priobčitev - zamudna sodba - nesklepčnost zahtevka - uveljavljanje civilne kazni - sporočanje podatkov
Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice pa ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine po drugem in tretjem odstavku 168. člena ZASP, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
ZASP člen 40, 41, 41/1, 107, 107/1, 107/2. ZTLR člen 22, 22/2.
materialna avtorska pravica – pogodba o avtorski produkciji – izdelava nove stvari – zahtevek na izročitev stvari – prenos materialnih avtorskih pravic
S pogodbami o filmski produkciji je prvi toženec prenesel materialne avtorske pravice na tožečo stranko. S tem pa je za tožečo stranko (producenta) v razmerju do prvega toženca nastal tudi na avtorskem pravu temelječ zahtevek na izročitev stvari, ki je nosilec avtorskega dela (in na kateri je vsebovano avtorsko delo).
pomoč prava nevešči stranki – pomoč prava neuki stranki – materialno procesno vodstvo – poprava predloga
Sodišče je dolžno stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. Zmotno je stališče pritožbe, da bi sodišče predlagateljici moralo hkrati opozarjati tudi na to, da si lahko zagotovita zastopanje po pooblaščencu.
javni uslužbenec -sklep - komisija za pritožbe - sodno varstvo
Javni uslužbenec lahko sodno varstvo uveljavlja v roku 30 dni od vročitve sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, četudi ta komisija ne odloči v zakonsko predvidenem 30 dnevnem roku, ampak kasneje.