Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je toženka dolžna tožnici plačati stroške postopka po tem, ko je tožnica tožbo umaknila, ker ji je toženka po prejemu tožbe povrnila neutemeljeno prejeti znesek štipendije. Takšen sklep je zakonit, kljub temu da je toženka stroške postopka plačala še pred njegovo izdajo, saj ob vložitvi zahteve za plačilo stroški še niso bili plačani, toženka pa sodišča o plačilu stroškov pred izdajo sklepa tudi ni seznanila.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – zastrupitev - vzročna zveza - škodljivo dejstvo - škoda – dokazno breme – dokazni standard
Pri zaključku, da tožeča stranka vzročne zveze med škodljivim dejstvom in škodo ni uspela dokazati, sodišče prve stopnje ni uporabilo prestrogega dokaznega standarda in je tudi pravilno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu, ki je za ta element neposlovne civilne odškodninske odgovornosti na strani tožeče stranke.
ZSPJS člen 49, 49a, 49b, 49č. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 27.
izplačilo razlike v plači – prevedba v plačni razred – prevedba osnovne plače javnega uslužbenca in uvrstitev v plačni razred
Določbo 49a. člena ZSPJS je potrebno razumeti tako, da se ob prevedbi nominalnih zneskov osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva upošteva količnik, ki je bil za delovno mesto oziroma naziv določen v individualnem delovno pravnem aktu javnega uslužbenca, zadnjem veljavnem v mesecu pred prvim izplačilom plač po tem zakonu.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - subjektivna nevarnost - objektivna nevarnost - namen zavarovanja - načelo sorazmernosti
Pritožbeno sodišče ob preizkusu sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ne more samo spremeniti izpodbijanega sklepa, četudi presodi, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo začasne odredbe. V tem primeru, če bi pritožbeno sodišče samo odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe, bi toženi stranki odvzelo možnost ugovora zoper takšno odločitev.
Toženi stranki (pravni osebi) je bila tožba s pozivom naj nanjo odgovori pravilno vročena tako, da je bila izročena osebi, ki je pooblaščena za sprejem poštnih pošiljk.
ZDR člen 4, 11, 20, 204, 204/1, 204/2, 204/3. ZJU člen 5, 24. ZPP člen 182, 182/3.
javni uslužbenci - obstoj delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - kumulacija zahtevkov
ZJU nima posebnih določb o varstvu v primeru, ko (javnemu uslužbencu) preneha (delovno) razmerje oziroma preneha z opravljanjem dela. Ko javnemu uslužbencu, za katerega se uporablja tudi drugi del ZJU, preneha (delovno) razmerje oziroma preneha z opravljanjem dela, ni več podlage za uveljavljanje predhodnega varstva (vložitve zahteve in nato pritožbe) po določbah 24. in nadaljnjih členov ZJU. Glede na določbo 5. člena ZJU je zato treba uporabiti ZDR, in s tem določbo tretjega odstavka 204. člena ZDR. Gre za zahtevo po direktnem sodnem varstvu, v predpisanem prekluzivnem roku. Torej v 30 dneh od dneva, ko je tožnica zvedela za kršitev pravic.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 36, 39, 48, 48/4, 187.
starostna pokojnina – doba, dopolnjena v tujini – priznanje pravice – seštevanje dob – odmera
Ker je tožnik pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnil že z dobo, dopolnjeno v Sloveniji, in dobo, dopolnjeno na Hrvaškem, toženec glede izpolnjevanja pogojev utemeljeno ni upošteval še dobe, dopolnjene v Bosni in Hercegovini. Pri odmeri pokojnine je toženec utemeljeno upošteval le slovensko dobo in dobo, dopolnjeno na Hrvaškem, ker je krajša od 12 mesecev in se upošteva kot slovenska doba. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu pokojnina odmeri tudi na podlagi dobe, dopolnjene v Bosni in Hercegovini, saj bi se mu ta doba, če ne bi pogojev za upokojitev izpolnjeval že brez njenega upoštevanja, lahko upoštevala le glede pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine.
URS člen 22. ZUP člen 129, 129/4, 225, 225/1, 225/4.
nova odmera pokojnine – pokojninska osnova – obveznice
Tožnici je že bila pravnomočno priznana in odmerjena pravica do pokojnine, zato je toženec njeno zahtevo za ponovno odmero pokojnine na podlagi plače, izplačane v obliki obveznic, utemeljeno zavrgel.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Tožnik je opravljal delo signalista na gradbišču, ki je bilo v organizaciji in pod nadzorom drugotožene stranke. Ta stranka je objektivno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel (opravljanje dela v bližini stroja je delo s povečano nevarnostjo), čeprav je bil delovni stroj - bager, ki je tožnika poškodoval, last druge osebe.
kategorija invalidnosti – pravica do premestitve – invalidska pokojnina
Tožnika, ki ni zmožen opravljati dela pleskarja – gradbenega delavca, s polnim delovnim časom pa je zmožen opravljati delo z omejitvami, se razvrsti se v III. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je neutemeljen, ker pri tožniku ni podane popolne izgube delovne zmožnosti.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 209, 209/1, 235. ZVOP-1 člen 77, 77/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – video nadzor
Za ugotovitev elementov očitane kršitve delovne obveznosti iz 1. alinee 1. odst. 111. čl. ZDR v navedeni zakonski določbi ni predpisan pogoj, da bi bil zoper storilca uveden kazenski postopek ali celo, da bi morala biti njegova kazenska odgovornost ugotovljena s pravnomočno sodbo. Zadošča ocena delodajalca o tem, ali ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, ni pa potrebna niti uvedba kazenskega postopka in še manj izrek pravnomočne kazenske sodbe.
Video-nadzor znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le pod pogoji, ki jih določa 77. člen ZVOP-1. Uprava tožene stranke je uvedbo video-nadzora v prostorih tožene stranke v tem sporu ustrezno utemeljila (varnost kopalcev in zaposlenih, reševanja odškodninskih zahtevkov zaradi poškodb kopalcev, iskanja izgubljenih predmetov ter kontrole čistoče), zato ni bil nezakonit.
glavna delitev - pravnomočnost sklepa o glavni delitvi – končna razdelitev – sprememba deleža iz glavne razdelitve – solidarno poplačilo terjatve - načelo pravnomočnosti – poseg v pravnomočno odločbo
Sklep o glavni delitvi z dne 27.6.1997 je postal pravnomočen z odločitvijo Višjega sodišča v Kopru z dne 30.12.1997. Ker je s tem bilo pravnomočno odločeno o deležu posamezne terjatve (razmerje med zneskom razpoložljive razdelitvene mase in skupnim zneskom vseh terjatev tega vrstnega reda, ki jih je treba upoštevati pri razdelitev glede na vsoto vseh terjatev, ki se upoštevajo pri razdelitvi), je sodišče pri odločanju o poznejših in tudi končni razdelitvi na tako ugotovljeni delež ter na pravnomočno ugotovljene podatke iz predhodne delitve vezano.
Delež, ki je bil za poplačilo uporabljen pri glavni razdelitvi, se lahko spremeni le, če po dnevu, po stanju katerega je bil izdelan osnutek glavne razdelitve, nastopijo pravno pomembna dejstva, zaradi katerih je upnik izgubil pravico do poplačila iz razdelitvene mase. Eden od razlogov za spremembo osnove za poplačilo za končno razdelitev pa bi bil tudi, če bi bil stečajni upnik za solidarno terjatev terjatev poplačan od drugih solidarnih dolžnikov.
ZZVZZ člen 19. ZPIZ-1 člen 63, 63/1, 63/1-1. ZPP člen 245.
bolniški stalež – vzrok – poškodba pri delu
Vzrok tožničine začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju je somatomorfna bolečinska motnja, ki se je razvila po poškodbi (električni udar), pogojena pa je bila z osebnostno strukturo tožnice. Vzrok bolniškega staleža je zato bolezen in je tožbeni zahtevek na ugotovitev poškodbe pri delu kot vzroka staleža neutemeljen.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – prenehanje obveznosti – splošno pravilo – uporaba določb o dvostranskih pogodbah - poravnava
Tožnica je s prejemom zneska pristala na delno poplačilo odškodnine za nesrečo pri delu, kar pa ne pomeni, da sta pravdni stranki že dokončno določili svoje vzajemne pravice in obveznosti. Sklenjena izvensodna poravnava ne izključuje odškodninskega zahtevka, ki izvira iz posledic, na katere oškodovanec pri sklenitvi poravnave ni mogel misliti in jih predvideti. Tudi če bi se tožnica s poravnavo odrekla pravici zahtevati nadaljnjo odškodnino v zvezi s škodnim dogodkom, je predmet poravnave o odškodnini lahko le odškodnina za škodo, ki je bila znana na dan poravnave.
V hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja oziroma poslovnega prostora (oziroma pri pravnih osebah – glede na vročanje na naslovu, ki je vpisan v register – na skupnih vhodnih vratih objekta z več stanovanji oziroma poslovnimi prostori, če pravna oseba v objektu nima lastnega stanovanja oziroma poslovnega prostora) se pusti obvestilo, v katerem mora biti navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Ureditev je zato do subjektov vpisa v sodni ali drug register precej stroga, vendar pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ne do te skrajne mere, ki jo zagovarja obravnavana pritožba. Omenjenega obvestila vročevalec ne more na primer kar pustiti na tleh zgradbe ali ga po svoji lastni presoji pribiti kjerkoli na notranji ali zunanji strani zgradbe. To velja tudi za pribitje (nataknitev oziroma zataknitev) obvestila na oglasno desko.
javni uslužbenec -sklep - komisija za pritožbe - sodno varstvo
Javni uslužbenec lahko sodno varstvo uveljavlja v roku 30 dni od vročitve sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, četudi ta komisija ne odloči v zakonsko predvidenem 30 dnevnem roku, ampak kasneje.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - stari ZDR - prevzem delavcev
Dejanski prevzem delavcev k drugemu delodajalcu se šteje kot podlaga za priznanje enakih pravic (z upoštevanjem delovne dobe pri obeh delodajalcih za izračun odpravnine), kot če delavec ne bi spremenil zaposlitve.
plačilo regresa za letni dopust - prijava terjatve v stečajnem postopku - zavrženje tožbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku do insolventnega dolžnika je predpogoj za obravnavo tožbe (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP). Tožnik vtoževane terjatve v stečajnem postopku nad toženo stranko ni prijavil, zato je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno zavrglo.
Tožena stranka kot delodajalec prevzemnik solidarno z delodajalcem prenosnikom odgovarja za vse terjatve delavcev, nastale do dneva prenosa ter terjatve, nastale zaradi odpovedi po tretjem odstavku 73. člena ZDR.
vzorčni postopek – denarni zahtevek – količnik za določitev osnovne plače – vrednost količnika
V nobenem izmed splošnih aktov tožene stranke ni določena vrednost količnika za določitev osnovne plače. To pa ne pomeni, da je ta vrednost enaka vrednosti najnižje osnovne plače za I. TR po panožni kolektivni pogodbi. Za izračun plače je potrebno upoštevati vrednost količnika kot je določena v pogodbi o zaposlitvi.