pomoč prava nevešči stranki – pomoč prava neuki stranki – materialno procesno vodstvo – poprava predloga
Sodišče je dolžno stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. Zmotno je stališče pritožbe, da bi sodišče predlagateljici moralo hkrati opozarjati tudi na to, da si lahko zagotovita zastopanje po pooblaščencu.
ZASP člen 40, 41, 41/1, 107, 107/1, 107/2. ZTLR člen 22, 22/2.
materialna avtorska pravica – pogodba o avtorski produkciji – izdelava nove stvari – zahtevek na izročitev stvari – prenos materialnih avtorskih pravic
S pogodbami o filmski produkciji je prvi toženec prenesel materialne avtorske pravice na tožečo stranko. S tem pa je za tožečo stranko (producenta) v razmerju do prvega toženca nastal tudi na avtorskem pravu temelječ zahtevek na izročitev stvari, ki je nosilec avtorskega dela (in na kateri je vsebovano avtorsko delo).
Kršitve dobrih poslovnih običajev ne pomeni tistega obnašanja pogodbenih strank, na katerega sta pogodbeni stranki s podpisom pogodbe izrecno pristali.
povračilo stroškov v zvezi z delom - dnevnice - stroški prehrane med delom - regres za letni dopust - letni dopust - dokazno breme
Ker je bil tožnik obe leti (2010 in 2011) pri toženi stranki zaposlen več kot šest mesecev, je upravičen do regresov za letni dopust za leti 2010 in 2011 v celoti.
izvršba na nepremičnine – ugotovitev vrednosti nepremičnine – očitna napaka pri poimenovanju stranke – smiselna uporaba ZPP – izdelava izvedenskega mnenja – poziv sodišča na izjavo o cenitvi – upoštevne pripombe na cenitev
V 4. odst. 253. čl. ZPP je določeno, da sodišče vroči strankam pisni izvid in mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala, če je to mogoče. V takšnem primeru poziv strankam za eventuelne pripombe na izvedensko mnenje niti ni nujen, saj stranke v vsakem primeru lahko računajo na to, da bodo pripombe podale na naroku. V izvršilnem postopku pa je narok izjema, saj ga sodišče opravi le, kadar zakon tako določa ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (1. odst. 29. a čl. ZIZ). Zato, da je strankam jasno, do kdaj lahko v izvršilnem postopku podajo pripombe na cenitev nepremičnin, je iz tega razloga potreben ustrezen poziv sodišča z določitvijo roka.
V hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja oziroma poslovnega prostora (oziroma pri pravnih osebah – glede na vročanje na naslovu, ki je vpisan v register – na skupnih vhodnih vratih objekta z več stanovanji oziroma poslovnimi prostori, če pravna oseba v objektu nima lastnega stanovanja oziroma poslovnega prostora) se pusti obvestilo, v katerem mora biti navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Ureditev je zato do subjektov vpisa v sodni ali drug register precej stroga, vendar pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ne do te skrajne mere, ki jo zagovarja obravnavana pritožba. Omenjenega obvestila vročevalec ne more na primer kar pustiti na tleh zgradbe ali ga po svoji lastni presoji pribiti kjerkoli na notranji ali zunanji strani zgradbe. To velja tudi za pribitje (nataknitev oziroma zataknitev) obvestila na oglasno desko.
URS člen 22. ZUP člen 129, 129/4, 225, 225/1, 225/4.
nova odmera pokojnine – pokojninska osnova – obveznice
Tožnici je že bila pravnomočno priznana in odmerjena pravica do pokojnine, zato je toženec njeno zahtevo za ponovno odmero pokojnine na podlagi plače, izplačane v obliki obveznic, utemeljeno zavrgel.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Tožnik je opravljal delo signalista na gradbišču, ki je bilo v organizaciji in pod nadzorom drugotožene stranke. Ta stranka je objektivno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel (opravljanje dela v bližini stroja je delo s povečano nevarnostjo), čeprav je bil delovni stroj - bager, ki je tožnika poškodoval, last druge osebe.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – delo na višini – deljena odgovornost – odmera višine odškodnine – denarna odškodnina
Tožnik ni bil seznanjen s pravilnim opravljanjem dela, delo pri toženi stranki pa je opravljal tako kot je bilo običajno, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnikov soprispevek k škodnemu dogodku ni podan.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 36, 39, 48, 48/4, 187.
starostna pokojnina – doba, dopolnjena v tujini – priznanje pravice – seštevanje dob – odmera
Ker je tožnik pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnil že z dobo, dopolnjeno v Sloveniji, in dobo, dopolnjeno na Hrvaškem, toženec glede izpolnjevanja pogojev utemeljeno ni upošteval še dobe, dopolnjene v Bosni in Hercegovini. Pri odmeri pokojnine je toženec utemeljeno upošteval le slovensko dobo in dobo, dopolnjeno na Hrvaškem, ker je krajša od 12 mesecev in se upošteva kot slovenska doba. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu pokojnina odmeri tudi na podlagi dobe, dopolnjene v Bosni in Hercegovini, saj bi se mu ta doba, če ne bi pogojev za upokojitev izpolnjeval že brez njenega upoštevanja, lahko upoštevala le glede pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine.
ZDR člen 4, 11, 20, 204, 204/1, 204/2, 204/3. ZJU člen 5, 24. ZPP člen 182, 182/3.
javni uslužbenci - obstoj delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - kumulacija zahtevkov
ZJU nima posebnih določb o varstvu v primeru, ko (javnemu uslužbencu) preneha (delovno) razmerje oziroma preneha z opravljanjem dela. Ko javnemu uslužbencu, za katerega se uporablja tudi drugi del ZJU, preneha (delovno) razmerje oziroma preneha z opravljanjem dela, ni več podlage za uveljavljanje predhodnega varstva (vložitve zahteve in nato pritožbe) po določbah 24. in nadaljnjih členov ZJU. Glede na določbo 5. člena ZJU je zato treba uporabiti ZDR, in s tem določbo tretjega odstavka 204. člena ZDR. Gre za zahtevo po direktnem sodnem varstvu, v predpisanem prekluzivnem roku. Torej v 30 dneh od dneva, ko je tožnica zvedela za kršitev pravic.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - subjektivna nevarnost - objektivna nevarnost - namen zavarovanja - načelo sorazmernosti
Pritožbeno sodišče ob preizkusu sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ne more samo spremeniti izpodbijanega sklepa, četudi presodi, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo začasne odredbe. V tem primeru, če bi pritožbeno sodišče samo odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe, bi toženi stranki odvzelo možnost ugovora zoper takšno odločitev.
Toženi stranki (pravni osebi) je bila tožba s pozivom naj nanjo odgovori pravilno vročena tako, da je bila izročena osebi, ki je pooblaščena za sprejem poštnih pošiljk.
služnost - priposestvovanje služnosti - služnostna pravica stanovanja - prekarij - ustni dogovor - sporazum o možnosti preklica - gospodarsko poslopje
Dogovor o brezplačni naklonitvi služnostne pravice stanovanja ni bil sklenjen v pisni obliki in izveden v zemljiški knjigi, zato služnostna pravica s pravnim poslom ni mogla nastati.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061051
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2. ZM člen 3. ZPP člen 227.
neobrazložen ugovor – menica – podpis na menici – nečitljiv podpis – ničnost menice
Zatrjevanje, da je menica nična, ker je podpis zgolj parafa, ni pa zapisan v celoti kot ime in priimek zakonitega zastopnika oziroma drugodolžnika, ne pomeni pravnorelevantnih trditev.
Menica, ki je opremljena s podpisi meničnih zavezancev, ni nična.
Pogoji za zaznambo spora so v določbi 79. člena ZZK-1 jasno zapisani, med njimi je tudi pogoj, da je tožba vložena proti imetniku vknjižene lastninske pravic.
izvršilni naslov – spor o motenju posesti – posestni spor – petitorni spor – ustavitev izvršbe – namen posestnega varstva
Po pravnomočnosti odločitve zaradi motenja posesti stvarne služnosti, ki predstavlja izvršilni naslov v predmetnem postopku izvršbe, je bilo v petitornem sporu dokončno odločeno o vprašanju stvarne služnosti upnikov, s tem pa je odpadla potreba po posestnem varstvu, do katerega sta bila upravičena upnika na podlagi uspeha v motenjski pravdi. V primeru, ko je v petitornem sporu odločeno o pravici do posesti, je to mogoče uspešno uveljavljati v izvršilnem postopku, ki temelji na sklepu o motenju posesti.
Tožba na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj je oblikovalna in ne ugotovitvena.
Pojem dolžnikovega pravnega dejanja, ki se lahko izpodbija s paulijansko tožbo, je širši od pojma pravnega posla. Gre namreč vsako dolžnikovo ravnanje, iz katerega izvirajo pravne posledice in zaradi katerega se zmanjša njegovo premoženje. Upnik zato lahko izpodbija katerokoli takšno pravno dejanje, bodisi zavezovalni posel bodisi razpolagalni posel.
V zvezi z identifikacijo nepremičnin je treba v primeru, ko ni popolne identitete med oznako v listini, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, in oznako v zemljiški knjigi, preveriti, ali je nepremičnina, ki je v listini označena s starim identifikacijskim znakom, tista, na katero se predlaga vpis in je v ZK označena z novim identifikacijskim znakom. Če ni dvoma o identiteti nepremičnine, se vpis v zemljiško knjigo lahko izvede.
vrnitev v prejšnje stanje – očitno neupravičen razlog – opustitev razpisa naroka – nenadna bolezen – trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je podala vsa pravno relevantna dejstva za utemeljitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, predlogu je priložila tudi dokaz, javno listino, s katero izkazuje svojo upravičeno odsotnost z naroka, ponudila pa je tudi drug dokaz, in sicer postavitev izvedenca medicinske stroke, ki bi preveril resničnost njenih navedb. Iz samih navedb predlagateljice tako ne izhaja, da dejstev, zaradi katerih je nastala zamuda, ni mogoče subsumirati pod pravni standard „opravičeni razlogi“ niti ni moč zaključiti, da iz dokazov, ki jih predlaga in ponudi tožeča stranka izhaja, da zatrjevana dejstva niso razvidna.
nujni delež – nujni dedič – obračunska vrednost zapuščine – vrednost darila – čista zapuščina
Podlaga za izračun nujnega deleža dediča je t.i. obračunska vrednost zapuščine. Tako se vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, ugotovi tako, da se popiše in oceni vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, od ugotovljene vrednosti pa se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in cenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb. Razlika je čista zapuščina. Vrednosti čiste zapuščine pa je treba prišteti vrednost daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.