ZZVZZ člen 19. ZPIZ-1 člen 63, 63/1, 63/1-1. ZPP člen 245.
bolniški stalež – vzrok – poškodba pri delu
Vzrok tožničine začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju je somatomorfna bolečinska motnja, ki se je razvila po poškodbi (električni udar), pogojena pa je bila z osebnostno strukturo tožnice. Vzrok bolniškega staleža je zato bolezen in je tožbeni zahtevek na ugotovitev poškodbe pri delu kot vzroka staleža neutemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zavrženje pritožbe – pravni interes – sodba na podlagi pripoznave
Tožniku je bilo v mejah postavljenega tožbenega zahtevka s sodbo na podlagi pripoznave v celoti ugodeno, zato si s pritožbo zoper sodbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa je treba njegovo pritožbo na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP šteti za nedovoljeno.
Kršitve dobrih poslovnih običajev ne pomeni tistega obnašanja pogodbenih strank, na katerega sta pogodbeni stranki s podpisom pogodbe izrecno pristali.
javni uslužbenec -sklep - komisija za pritožbe - sodno varstvo
Javni uslužbenec lahko sodno varstvo uveljavlja v roku 30 dni od vročitve sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, četudi ta komisija ne odloči v zakonsko predvidenem 30 dnevnem roku, ampak kasneje.
V hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja oziroma poslovnega prostora (oziroma pri pravnih osebah – glede na vročanje na naslovu, ki je vpisan v register – na skupnih vhodnih vratih objekta z več stanovanji oziroma poslovnimi prostori, če pravna oseba v objektu nima lastnega stanovanja oziroma poslovnega prostora) se pusti obvestilo, v katerem mora biti navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Ureditev je zato do subjektov vpisa v sodni ali drug register precej stroga, vendar pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ne do te skrajne mere, ki jo zagovarja obravnavana pritožba. Omenjenega obvestila vročevalec ne more na primer kar pustiti na tleh zgradbe ali ga po svoji lastni presoji pribiti kjerkoli na notranji ali zunanji strani zgradbe. To velja tudi za pribitje (nataknitev oziroma zataknitev) obvestila na oglasno desko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0074411
ZASP člen 158, 159, 159/4. ZPP člen 318, 318/4.
kršitev avtorske pravice - zamudna sodba - nesklepčnost zahtevka - civilna kazen - sporočanje podatkov
Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine po drugem in tretjem odstavku 168. člena ZASP, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
Odločitev o zavrnitvi zahtevka za bodoče mesečno poročanje je pravilna tudi iz razloga, ker sodišče toženi stranki lahko naloži, da opravi določeno dejanje le takrat, ko je ta obveznost zapadla do konca glavne obravnave. Obveznost mesečnega poročanja v bodoče v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla. Preuranjenega tožbenega zahtevka, ki se nanaša na dejansko stanje, ki v času odločanja še ne obstaja, pa sodišče ne sme meritorno obravnavati.
ZGD-1 člen 672. ZDR člen 42, 130, 130/1, 130/2, 131, 131/1, 131/2, 131/3, 131/4.
plača – regres za letni dopust – povračilo stroškov - podjetnikova odgovornost za obveznosti
V primeru, če delavec s tožbo najprej uveljavlja tožbeni zahtevek zoper s.p., ki se je kasneje pravno preoblikoval, v času pravdnega postopka pa razširi tožbeni zahtevek tudi na pravnega naslednika, se šteje, da je ravnal v skladu z 672. členom ZGD-1. Ker z zahtevkom zoper pravnega naslednika ni uspel, utemeljeno uveljavlja zahtevek zoper podjetnika.
invalidnost – zdravstveno stanje – delovna zmožnost
Ker pri tožniku ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katero je razporejen, to je proizvodni delavec – varilec II, in je za to delo zmožen brez omejitev, invalidnost ni podana, zato je tožbeni zahtevek na priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja neutemeljen.
povračilo stroškov v zvezi z delom - dnevnice - stroški prehrane med delom - regres za letni dopust - letni dopust - dokazno breme
Ker je bil tožnik obe leti (2010 in 2011) pri toženi stranki zaposlen več kot šest mesecev, je upravičen do regresov za letni dopust za leti 2010 in 2011 v celoti.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 36, 39, 48, 48/4, 187.
starostna pokojnina – doba, dopolnjena v tujini – priznanje pravice – seštevanje dob – odmera
Ker je tožnik pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnil že z dobo, dopolnjeno v Sloveniji, in dobo, dopolnjeno na Hrvaškem, toženec glede izpolnjevanja pogojev utemeljeno ni upošteval še dobe, dopolnjene v Bosni in Hercegovini. Pri odmeri pokojnine je toženec utemeljeno upošteval le slovensko dobo in dobo, dopolnjeno na Hrvaškem, ker je krajša od 12 mesecev in se upošteva kot slovenska doba. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu pokojnina odmeri tudi na podlagi dobe, dopolnjene v Bosni in Hercegovini, saj bi se mu ta doba, če ne bi pogojev za upokojitev izpolnjeval že brez njenega upoštevanja, lahko upoštevala le glede pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine.
izvršba na nepremičnine – ugotovitev vrednosti nepremičnine – očitna napaka pri poimenovanju stranke – smiselna uporaba ZPP – izdelava izvedenskega mnenja – poziv sodišča na izjavo o cenitvi – upoštevne pripombe na cenitev
V 4. odst. 253. čl. ZPP je določeno, da sodišče vroči strankam pisni izvid in mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala, če je to mogoče. V takšnem primeru poziv strankam za eventuelne pripombe na izvedensko mnenje niti ni nujen, saj stranke v vsakem primeru lahko računajo na to, da bodo pripombe podale na naroku. V izvršilnem postopku pa je narok izjema, saj ga sodišče opravi le, kadar zakon tako določa ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (1. odst. 29. a čl. ZIZ). Zato, da je strankam jasno, do kdaj lahko v izvršilnem postopku podajo pripombe na cenitev nepremičnin, je iz tega razloga potreben ustrezen poziv sodišča z določitvijo roka.
določitev odškodnine – pridobitev lastninske pravice – gradnja čez mejo nepremičnine – uporaba SPZ – nesklepčnost predloga
Določba 47. člena SPZ ureja enega od načinov pridobitve lastninske pravice na nepremičnini (ne določa vsebine že pridobljene pravice), zato za odločanje v pravnih razmerjih, nastalih pred letom 2003, ni uporabljiv.
Ker dejanska podlaga za določanje odškodnine iz predlagateljevih trditev ni razvidna, je predlog utemeljeno zavrnjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067944
OZ člen 179, 182, 943, 943/1. ZPP člen 154, 286, 286/4.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – načelo individualizacije – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – tek zakonskih zamudnih obresti od zavarovalnine – škoda iz naslova stroškov zdravljenja – zapadlost – zamuda – stroški zdravljenja – umik tožbe – stroški – stroški postopka
Tožnik, ki je bil v času škodnega dogodka star 30 let, je v posledici škodnega dogodka utrpel prelom osnovnega členka palca desne roke s premikom, razpočno rano na bradi in manjše vreznine na desni podlakti in desni goleni. Iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin mu je bila prisojena odškodnina v višini približno 3,5 PMNP, iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa odškodnina v višini približno 4 PMNP.
Po utrjenem stališču sodne prakse se začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti praviloma upošteva v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
Tožniku zamudne obresti ne gredo od zapadlosti zahtevka, marveč od nastanka zamude. Toženka jw glede na prvi odstavek 943. člena OZ prišla v zamudo petnajsti dan po vložitvi zahtevka.
OZ člen 111, 111/3, 468, 468/1, 468/1-1, 475, 475/2, 477, 477/1.
prodajna pogodba – jamčevalni zahtevek – notifikacija napak – izpolnitev pogodbe – odgovornost prodajalca za napako – izročitev druge stvari brez napake – vrnitev blaga z napako
Če kupec uresniči zahtevek za izročitev druge stvari brez napake, mora prodajalcu vrniti prvo stvar, stvar z napako, ki mu jo je prodajalec najprej izročil.
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je za sklenitev pogodbe o upravljanju dalo soglasje toliko solastnikov, da bi njihovi deleži sestavljali več kot polovico vrednosti nepremičnine. Ni namreč mogoče šteti, da je tožeča stranka pogodbo o upravljanju sklenila tudi v lastnem imenu.
Ključ delitve stroškov mora biti razumen, konkreten in preverljiv, saj je le na ta način mogoče kondikcijskemu ali verzijskemu zahtevku ugoditi po višini, v nasprotnem primeru pa je odločitev po višini arbitrarna in nepreverljiva.
Tožnik je upravičen do posestnega varstva ne glede na to, da mu je toženec z zamenjavo ključavnic poskušal preprečevati posest sporne nepremičnine. Bistveno je, da je tožnik tudi po prvi zamenjavi ključavnice nepremičnino še vedno uporabljal ter jo imel v izključni posesti. V sporu zaradi motenja posesti namreč ni odločilna mirna posest, temveč posest, ki jo je tožnik vsakokrat uspel ohraniti z dovoljeno samopomočjo, torej z blokado zamenjane ključavnice ter uporabo sporne nepremičnine, v katero je tožnik po blokadi ključavnice vstopal preko balkonskih vrat oziroma okna.
Kršitve razpravnega načela tožnik ni uveljavljal na naroku za glavno obravnavo, čeprav bi jo lahko. Ker je bilo sodnikovo zapažanje vneseno v zapisnik o zaslišanju, je tožnik mogel pričakovati, da ga bo upošteval pri odločanju v zadevi, vendar temu na naroku ni nasprotoval.
OZ člen 179. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/1, 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-3.
nagrada izvedenca - pisna izdelava zelo zahtevnega izvedenskega mnenja - pisna izdelava manj zahtevnega izvedenskega mnenja - odškodnina za strah
Izvedenec je odgovoril „le“ na tri vprašanja, ki niso bila zahtevna, pri izdelavi izvedenskega mnenja ni uporabil nobenih posebnih metod ali postopkov, preučiti je moral zgolj pravdni spis s prilogami, ki ni obsežen, ter opraviti pregled tožnika. Zato je šlo za manj zahtevno izvedensko mnenje.
Zahtevek za plačilo odškodnine za strah je po ustaljeni sodni praksi utemeljen, če je bil strah intenziven in je trajal dalj časa. Če je bil intenziven strah kratkotrajen, pa je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.