umik pritožbe – ustavitev postopka – domneva umika pritožbe – neprihod stranke na narok – sodba na podlagi stanja spisa – diskrecija sodišča
Ustavitev postopka bi lahko preprečilo sodišče samo, če bi ocenilo, da so podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa, tj., prvič, da je že bil opravljen narok, na katerem so se izvajali dokazi, in drugič, da je dejansko stanje že dovolj razčiščeno. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da pogoji niso podani in da take sodbe ne bo izdalo. Zoper odločitev sodišča, da takšne sodbe ne izda, ni pritožbe, kar pomeni, da je na tak način sodišču prve stopnje omogočena diskrecija o tem, ali tako sodbo izda ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070190
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 46.
spor majhne vrednosti - dovoljeno pritožbeni razlogi - izpodbijanje dokazne ocene - bistvena zmota
Pritožnica meni, da dejstvo, da se tožeča stranka na programu ni dodatno izobraževala, ni odločilno, temveč je bistveno, da sporni program že ob predstavitvi s strani sistemske inženirke tožene stranke, ko so že bili vneseni vsi podatki tožeče stranke, ni deloval tako kot bi moral. S tem posredno, s sklicevanjem na procesne kršitve, izraža tudi nezadovoljstvo z dokazno oceno sodišča prve stopnje. S slednjim pa v sporu majhne vrednosti ne more uspeti.
izvršilni naslov – spor o motenju posesti – posestni spor – petitorni spor – začasna odredba – začasna ovira v postopku izvršbe – potreba po posestnem varstvu
Izdana začasna odredba ne pomeni odpada podlage za vodenje izvršbe na podlagi sklepa sodišča iz posestnega spora, saj to ni nobeden od ugovornih razlogov, temveč gre zgolj za začasno oviro v postopku izvršbe. Na izdano začasno odredbo bi se dolžnica lahko uspešno sklicevala le v primeru izterjave izrečene denarne kazni za neizpolnitev obveznosti iz sklepa o izvršbi.
Čeprav je bilo na dan sestave oporoke obstoječe fizično stanje oporočiteljice slabo in neozdravljivo, njeno psihično stanje ni bilo tako prizadeto, da ne bi razumela pomena svojega ravnanja oziroma ne bi bila sposobna za razsojanje.
Materialno pravo (prvi odstavek 61. člena ZD) narekuje postavitev oblikovalnega zahtevka, to je zahtevka za razveljavitev oporoke.
vrnitev v prejšnje stanje – vročanje – nepravilno vročanje vabila – pritožbeni razlog – izostanek tožnika z naroka – upokojitev odvetnika – obstoj pooblastila
Sodišče prve stopnje bi v skladu s tretjim odstavkom 282. člena ZPP lahko štelo, da je tožnik umaknil tožbo le, če na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ne bi prišla nobena stranka. Neudeležba (zgolj) tožeče stranke na naroku pa ne pomeni, da sodišče naroka ne more opraviti ter ob upoštevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu odločiti o zahtevku.
Upokojitev odvetnika oziroma prenehanje statusa odvetnika v času pravdnega postopka samo po sebi še ne pomeni hkrati tudi prenehanja pooblastila.
Napak, ki jih je zagrešilo sodišče (nepravilno vročanje vabila na narok), se ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je to lahko pritožbeni razlog.
solastnina – etažna lastnina – lastništvo posameznega dela stavbe – vpis v zemljiško knjigo
Tožnik bo izposloval vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe, torej na svojem stanovanju, šele, ko bodo posamezni deli stavbe (v etažni lastnini), vpisani v zemljiški knjigi oziroma, ko bo pri spornih nepremičninah urejena etažna lastnina.
OZ člen 111, 111/3, 468, 468/1, 468/1-1, 475, 475/2, 477, 477/1.
prodajna pogodba – jamčevalni zahtevek – notifikacija napak – izpolnitev pogodbe – odgovornost prodajalca za napako – izročitev druge stvari brez napake – vrnitev blaga z napako
Če kupec uresniči zahtevek za izročitev druge stvari brez napake, mora prodajalcu vrniti prvo stvar, stvar z napako, ki mu jo je prodajalec najprej izročil.
ZNVP člen 22. Uredba o nematerializiranih vrednostnih papirjih člen 15.
odškodninska odgovornost članice KDD – neskrbno ravnanje – preknjižba vrednostnih papirjev – nalog za preknjižbo – izročitev naloga za preknjižbo
Bistveno je, da članica Klirinško depotne družbe prejme nalog za preknjižbo vrednostnih papirjev, ki je ustrezno izpolnjen in s strani dotedanjega imetnika vrednostnih papirjev lastnoročno podpisan. Kdo ta nalog izroči članici KDD je irelevantno in je to lahko tudi novi pridobitelj vrednostnih papirjev. Pooblastilo dosedanjega imetnika vrednostnih papirjev za izročitev naloga za preknjižbo vrednostnih papirjev KDD, da preknjižbo izvršbi, v smislu četrtega odstavka 15. člena Uredbe pa je že izročitev izpolnjenega in podpisanega naloga članici KDD.
negatorna tožba – prepoved vznemirjanja lastninske pravice – opustitev posegov v lastninsko pravico – trditveno in dokazno breme – pasivna legitimacija – sprememba tožbe – obrazloženost stroškovne odločitve
Negatorna tožba je utemeljena proti tistim poseganjem v lastninsko pravico tožnikov, ki so storjena protipravno, ker si je tisti, ki je vršil navedene posege, neupravičeno prilaščal stvarno ali obligacijsko pravico do takšnih posegov. V negatorni tožbi morajo tožniki dokazati, da je bila njihova lastninska pravica vznemirjena in da so jo vznemirili toženci, ni pa jim treba dokazovati protipravnosti poseganj, ki jih vznemirjajo. Tožena stranka je tista, ki mora dokazati, da njeno ravnanje ni protipravno oziroma da ima do ravnanj, ki vznemirjajo lastnika nepremičnine, pravico, ki jih na to pooblašča.
Pasivno legitimiran v negatorni pravdi je tudi tisti, ki je dal nalog za vznemirjanje ali pa tisti, v katerega korist je bilo vznemirjanje storjeno.
Sodna praksa pristaja na zadostnost obrazloženosti stroškovne odločitve, če je ta razvidna iz sodne odmere, razvidne na specificiranem stroškovniku.
Tožba na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj je oblikovalna in ne ugotovitvena.
Pojem dolžnikovega pravnega dejanja, ki se lahko izpodbija s paulijansko tožbo, je širši od pojma pravnega posla. Gre namreč vsako dolžnikovo ravnanje, iz katerega izvirajo pravne posledice in zaradi katerega se zmanjša njegovo premoženje. Upnik zato lahko izpodbija katerokoli takšno pravno dejanje, bodisi zavezovalni posel bodisi razpolagalni posel.
V zvezi z identifikacijo nepremičnin je treba v primeru, ko ni popolne identitete med oznako v listini, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, in oznako v zemljiški knjigi, preveriti, ali je nepremičnina, ki je v listini označena s starim identifikacijskim znakom, tista, na katero se predlaga vpis in je v ZK označena z novim identifikacijskim znakom. Če ni dvoma o identiteti nepremičnine, se vpis v zemljiško knjigo lahko izvede.
vrnitev v prejšnje stanje – očitno neupravičen razlog – opustitev razpisa naroka – nenadna bolezen – trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je podala vsa pravno relevantna dejstva za utemeljitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, predlogu je priložila tudi dokaz, javno listino, s katero izkazuje svojo upravičeno odsotnost z naroka, ponudila pa je tudi drug dokaz, in sicer postavitev izvedenca medicinske stroke, ki bi preveril resničnost njenih navedb. Iz samih navedb predlagateljice tako ne izhaja, da dejstev, zaradi katerih je nastala zamuda, ni mogoče subsumirati pod pravni standard „opravičeni razlogi“ niti ni moč zaključiti, da iz dokazov, ki jih predlaga in ponudi tožeča stranka izhaja, da zatrjevana dejstva niso razvidna.
OZ člen 179. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/1, 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-3.
nagrada izvedenca - pisna izdelava zelo zahtevnega izvedenskega mnenja - pisna izdelava manj zahtevnega izvedenskega mnenja - odškodnina za strah
Izvedenec je odgovoril „le“ na tri vprašanja, ki niso bila zahtevna, pri izdelavi izvedenskega mnenja ni uporabil nobenih posebnih metod ali postopkov, preučiti je moral zgolj pravdni spis s prilogami, ki ni obsežen, ter opraviti pregled tožnika. Zato je šlo za manj zahtevno izvedensko mnenje.
Zahtevek za plačilo odškodnine za strah je po ustaljeni sodni praksi utemeljen, če je bil strah intenziven in je trajal dalj časa. Če je bil intenziven strah kratkotrajen, pa je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067944
OZ člen 179, 182, 943, 943/1. ZPP člen 154, 286, 286/4.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – načelo individualizacije – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – tek zakonskih zamudnih obresti od zavarovalnine – škoda iz naslova stroškov zdravljenja – zapadlost – zamuda – stroški zdravljenja – umik tožbe – stroški – stroški postopka
Tožnik, ki je bil v času škodnega dogodka star 30 let, je v posledici škodnega dogodka utrpel prelom osnovnega členka palca desne roke s premikom, razpočno rano na bradi in manjše vreznine na desni podlakti in desni goleni. Iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin mu je bila prisojena odškodnina v višini približno 3,5 PMNP, iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa odškodnina v višini približno 4 PMNP.
Po utrjenem stališču sodne prakse se začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti praviloma upošteva v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
Tožniku zamudne obresti ne gredo od zapadlosti zahtevka, marveč od nastanka zamude. Toženka jw glede na prvi odstavek 943. člena OZ prišla v zamudo petnajsti dan po vložitvi zahtevka.
določitev odškodnine – pridobitev lastninske pravice – gradnja čez mejo nepremičnine – uporaba SPZ – nesklepčnost predloga
Določba 47. člena SPZ ureja enega od načinov pridobitve lastninske pravice na nepremičnini (ne določa vsebine že pridobljene pravice), zato za odločanje v pravnih razmerjih, nastalih pred letom 2003, ni uporabljiv.
Ker dejanska podlaga za določanje odškodnine iz predlagateljevih trditev ni razvidna, je predlog utemeljeno zavrnjen.
Prav previsoka hitrost toženca je botrovala prometni nezgodi, na takšno hitrost pa je očitno vplivala alkoholiziranost voznika. Vožnja pod vplivom alkohola sama po sebi namreč ni neposreden vzrok prometne nesreče, temveč je to vedno kršitev kakega predpisa o varnosti cestnega prometa (npr. previsoka hitrost, nepravilno prehitevanje, neupoštevanje prednosti). Ravno tovrstne kršitve predpisov pa so pogosto posledica vožnje pod vplivom alkohola, ki vzpodbuja precenjevanje lastnih sposobnosti in odpravlja občutke strahu, previdnosti, obenem pa oslabi reakcijo, orientacijo ter trezen uvid v situacijo.
nujni delež – nujni dedič – obračunska vrednost zapuščine – vrednost darila – čista zapuščina
Podlaga za izračun nujnega deleža dediča je t.i. obračunska vrednost zapuščine. Tako se vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, ugotovi tako, da se popiše in oceni vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, od ugotovljene vrednosti pa se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in cenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb. Razlika je čista zapuščina. Vrednosti čiste zapuščine pa je treba prišteti vrednost daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.
dedovanje – dodatno najdeno premoženje – premoženjske pravice – agrarne skupnosti – članstvo v agrarni skupnosti
Ker gre v konkretni zadevi pri dodatno najdenem premoženju za premoženjske pravice, ki so bile ob ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti vrnjene prejšnjim članom, med drugim tudi zapustniku, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali je kateri izmed dedičev član agrarne skupnosti.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – neskrbnost odvetnika
Krivda odvetnika je neposredno izenačena s krivdo stranke, zaradi česar mora slednja trpeti posledice zamude, četudi je ni zakrivila sama, temveč njen odvetnik.
Pogoji za zaznambo spora so v določbi 79. člena ZZK-1 jasno zapisani, med njimi je tudi pogoj, da je tožba vložena proti imetniku vknjižene lastninske pravic.