DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0067931
ZZZDR člen 59. ZD člen 22. ZOR 52, 52/2.
skupno premoženje – skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju – darilo – izpodbojnost pravnega posla – razpolaganje zakonca s stvarjo skupnega premoženja – soglasje zakonca – nujni delež – dedna pravica – življenjska skupnost
Po ustaljeni sodni praksi je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo skupnega premoženja, brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen in ne ničen.
Zakonska zveza formalno sicer ni bila razvezana, je pa tožencem uspelo dokazati, da je njuna življenjska skupnost sporazumno trajno prenehala, v posledici česar tožnik nima dedne pravice po pokojni.
umik pritožbe – ustavitev postopka – domneva umika pritožbe – neprihod stranke na narok – sodba na podlagi stanja spisa – diskrecija sodišča
Ustavitev postopka bi lahko preprečilo sodišče samo, če bi ocenilo, da so podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa, tj., prvič, da je že bil opravljen narok, na katerem so se izvajali dokazi, in drugič, da je dejansko stanje že dovolj razčiščeno. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da pogoji niso podani in da take sodbe ne bo izdalo. Zoper odločitev sodišča, da takšne sodbe ne izda, ni pritožbe, kar pomeni, da je na tak način sodišču prve stopnje omogočena diskrecija o tem, ali tako sodbo izda ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061190
OZ člen 83, 385, 435, 458, 459, 468, 478, 480, 639, 639/3. ZVPot člen 1, 1/4, 22, 22/5, 33, 41, 41/1. SPZ člen 66, 67, 105. ZPP člen 189, 189/3, 254. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj člen 26.
prodajna pogodba - jamčevanje za napake - stvarna napaka - običajne lastnosti - zahtevek za znižanje kupnine - zahtevek za odpravo napak - uporaba ZVPot - predplačilo - prevzem - ugovor litispendence - aktivna legitimacija
Tožnik lahko v primeru, ko je napaka odpravljiva, zahtevek za znižanje kupnine uveljavlja tudi tako, da kupnino zniža za stroške, ki so potrebni za odpravo napak.
Z uresničitvijo jamčevalnega zahtevka na znižanje kupnine, kupec drugih jamčevalnih zahtevkov v zvezi z isto napako nima več. Izjavo o uresničitvi te pravice pa mora kupec uveljavljati sodno (z ustreznim oblikovalnim tožbenim zahtevkom).
Druga toženka je upravičena samo do polovice do trenutka ustavitve postopka nastalih odvetniških stroškov glede na to, da oba toženca zastopa ista odvetnica.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – kršitev cestnoprometnih predpisov – soprispevek – presoje sodišča v postopku o prekršku – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Presoja pravdnega sodišča glede (so)odgovornosti udeležencev prometne nezgode je lahko torej drugačna od presoje sodišča v postopku o prekršku. Ob tehtanju kršitve tožnice, to je, da se pred spremembo smeri ni prepričala, ali lahko to stori varno za druge udeležence v prometu, s kršitvijo, ki je očitana zavarovancu toženke, to je, da je prekoračil hitrost vožnje v naselju, se izkaže za ustrezno ocena sodišča prve stopnje glede tožničinega 50 % soprispevka k prometni nezgodi (škodnemu dogodku). Tožnica bi morala promet za sabo spremljati in se pri tem tudi tik pred zavijanjem v levo prepričati, da to lahko stori varno zase in za druge udeležence v prometu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067944
OZ člen 179, 182, 943, 943/1. ZPP člen 154, 286, 286/4.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – načelo individualizacije – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – tek zakonskih zamudnih obresti od zavarovalnine – škoda iz naslova stroškov zdravljenja – zapadlost – zamuda – stroški zdravljenja – umik tožbe – stroški – stroški postopka
Tožnik, ki je bil v času škodnega dogodka star 30 let, je v posledici škodnega dogodka utrpel prelom osnovnega členka palca desne roke s premikom, razpočno rano na bradi in manjše vreznine na desni podlakti in desni goleni. Iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin mu je bila prisojena odškodnina v višini približno 3,5 PMNP, iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa odškodnina v višini približno 4 PMNP.
Po utrjenem stališču sodne prakse se začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti praviloma upošteva v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
Tožniku zamudne obresti ne gredo od zapadlosti zahtevka, marveč od nastanka zamude. Toženka jw glede na prvi odstavek 943. člena OZ prišla v zamudo petnajsti dan po vložitvi zahtevka.
določitev odškodnine – pridobitev lastninske pravice – gradnja čez mejo nepremičnine – uporaba SPZ – nesklepčnost predloga
Določba 47. člena SPZ ureja enega od načinov pridobitve lastninske pravice na nepremičnini (ne določa vsebine že pridobljene pravice), zato za odločanje v pravnih razmerjih, nastalih pred letom 2003, ni uporabljiv.
Ker dejanska podlaga za določanje odškodnine iz predlagateljevih trditev ni razvidna, je predlog utemeljeno zavrnjen.
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je za sklenitev pogodbe o upravljanju dalo soglasje toliko solastnikov, da bi njihovi deleži sestavljali več kot polovico vrednosti nepremičnine. Ni namreč mogoče šteti, da je tožeča stranka pogodbo o upravljanju sklenila tudi v lastnem imenu.
Ključ delitve stroškov mora biti razumen, konkreten in preverljiv, saj je le na ta način mogoče kondikcijskemu ali verzijskemu zahtevku ugoditi po višini, v nasprotnem primeru pa je odločitev po višini arbitrarna in nepreverljiva.
Toženi stranki ni mogoče očitati, da bi pri izpolnjevanju svojih pogodbenih obveznosti ravnala v nasprotju s skrbnostjo, ki se (je) od nje zahteva(la), saj je uporabnike spletne banke, tudi tožnika, preden je prišlo do obravnavanega primera, večkrat opozorila in seznanila z možnostjo dodatnega varnostnega gesla, ki je nudilo dodatno zavarovanje sredstev na računih v primeru zlorabe identifikacijskih elementov. Z njim je tožena stranka omogočala dodatno zaščito, ki (bi) ob uporabi minimalizira(la) možnost zlorabe, do kakršne je prišlo v tožnikovem primeru.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075703
ZIZ člen 24, 24/3. ZPP člen 190, 190/2. OZ člen 419, 419/1.
sprememba upnika – izvršba na podlagi verodostojne listine – cesijska pogodba – obličnost – prehod terjatve – vstop v pravdo
Spremembe upnika na podlagi cesijske pogodbe, s katero je nova upnica izkazovala prehod terjatve, ki pa ne izpolnjuje zahtevane obličnosti in s tem formalnih pogojev za prenos terjatve po določbah ZIZ, ni mogoče dopustiti.
vrnitev v prejšnje stanje – vročanje – nepravilno vročanje vabila – pritožbeni razlog – izostanek tožnika z naroka – upokojitev odvetnika – obstoj pooblastila
Sodišče prve stopnje bi v skladu s tretjim odstavkom 282. člena ZPP lahko štelo, da je tožnik umaknil tožbo le, če na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ne bi prišla nobena stranka. Neudeležba (zgolj) tožeče stranke na naroku pa ne pomeni, da sodišče naroka ne more opraviti ter ob upoštevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu odločiti o zahtevku.
Upokojitev odvetnika oziroma prenehanje statusa odvetnika v času pravdnega postopka samo po sebi še ne pomeni hkrati tudi prenehanja pooblastila.
Napak, ki jih je zagrešilo sodišče (nepravilno vročanje vabila na narok), se ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je to lahko pritožbeni razlog.
Čeprav je bilo na dan sestave oporoke obstoječe fizično stanje oporočiteljice slabo in neozdravljivo, njeno psihično stanje ni bilo tako prizadeto, da ne bi razumela pomena svojega ravnanja oziroma ne bi bila sposobna za razsojanje.
Materialno pravo (prvi odstavek 61. člena ZD) narekuje postavitev oblikovalnega zahtevka, to je zahtevka za razveljavitev oporoke.
plačilo preko organizacije za plačilni promet – nakazilo banki – pogodba o vodenju transakcijskega računa – denar kot generična stvar – neupravičena pridobitev – obogatitev – prikrajšanje – premik premoženja – pasivna legitimacija – pobot
Tožnik (odvetnik) je zavarovalnici sporočil napačen transakcijski račun, zaradi česar je bila odškodnina nakazana tretjemu in ne odškodninskemu upravičencu (njegovi stranki). Do neutemeljenega premika premoženja je prišlo med tožnikom, ki je stranki odškodnino vseeno nakazal, ter tretjim, ne pa med tožnikom in banko, ki je svojo terjatev do tretjega pobotala z nakazilom. Banka zato ni pasivno legitimirana v sporu zaradi neupravičene obogatitve.
Banka je nakazilo dolžna izvesti, ne da preverja, ali se ime in priimek ter številka transakcijskega računa prejemnika nakazila ujemajo. To preverja le pri nalogodajalcu, ne pa pri prejemniku nakazila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070190
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 46.
spor majhne vrednosti - dovoljeno pritožbeni razlogi - izpodbijanje dokazne ocene - bistvena zmota
Pritožnica meni, da dejstvo, da se tožeča stranka na programu ni dodatno izobraževala, ni odločilno, temveč je bistveno, da sporni program že ob predstavitvi s strani sistemske inženirke tožene stranke, ko so že bili vneseni vsi podatki tožeče stranke, ni deloval tako kot bi moral. S tem posredno, s sklicevanjem na procesne kršitve, izraža tudi nezadovoljstvo z dokazno oceno sodišča prve stopnje. S slednjim pa v sporu majhne vrednosti ne more uspeti.
solastnina – etažna lastnina – lastništvo posameznega dela stavbe – vpis v zemljiško knjigo
Tožnik bo izposloval vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe, torej na svojem stanovanju, šele, ko bodo posamezni deli stavbe (v etažni lastnini), vpisani v zemljiški knjigi oziroma, ko bo pri spornih nepremičninah urejena etažna lastnina.
ZNVP člen 22. Uredba o nematerializiranih vrednostnih papirjih člen 15.
odškodninska odgovornost članice KDD – neskrbno ravnanje – preknjižba vrednostnih papirjev – nalog za preknjižbo – izročitev naloga za preknjižbo
Bistveno je, da članica Klirinško depotne družbe prejme nalog za preknjižbo vrednostnih papirjev, ki je ustrezno izpolnjen in s strani dotedanjega imetnika vrednostnih papirjev lastnoročno podpisan. Kdo ta nalog izroči članici KDD je irelevantno in je to lahko tudi novi pridobitelj vrednostnih papirjev. Pooblastilo dosedanjega imetnika vrednostnih papirjev za izročitev naloga za preknjižbo vrednostnih papirjev KDD, da preknjižbo izvršbi, v smislu četrtega odstavka 15. člena Uredbe pa je že izročitev izpolnjenega in podpisanega naloga članici KDD.
predlog za začasno odredbo – izvajanje dokazov – verjetnost obstoja terjatve – izbrisna tožba – dokazni standard – razpravno načelo – vročanje
Ko odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe, sodišče upošteva do trenutka odločanja v spis vložene dokaze, trditve strank o dejstvih in kakšne dokaze sta predlagali za njihovo dokazovanje ter z logičnim sklepanjem oceni, trditve katere od strank so verjetnejše. Dokaze pa v postopku za izdajo začasne odredbe sodišče izvaja le, ko glede na okoliščine konkretnega primera ne more presoditi trditve katere od strank so verjetnejše.
Prav previsoka hitrost toženca je botrovala prometni nezgodi, na takšno hitrost pa je očitno vplivala alkoholiziranost voznika. Vožnja pod vplivom alkohola sama po sebi namreč ni neposreden vzrok prometne nesreče, temveč je to vedno kršitev kakega predpisa o varnosti cestnega prometa (npr. previsoka hitrost, nepravilno prehitevanje, neupoštevanje prednosti). Ravno tovrstne kršitve predpisov pa so pogosto posledica vožnje pod vplivom alkohola, ki vzpodbuja precenjevanje lastnih sposobnosti in odpravlja občutke strahu, previdnosti, obenem pa oslabi reakcijo, orientacijo ter trezen uvid v situacijo.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0071930
ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2. SPZ člen 72, 72/2. OZ člen 190, 198. ZNP člen 112. ZPP člen 274.
skupno premoženje – ureditev razmerja med skupnimi lastniki – pravica do souporabe nepremičnine – soglasje o uporabi – plačilo uporabnine – neupravičena obogatitev – pravni interes
Skupni lastnik ima pravico skupno nepremičnino (so)uporabljati, ni pa pravne podlage za odločitev, da je skupni lastnik, ki se je uporabi skupne stvari odrekel, od skupnega lastnika, ki z uporabo nadaljuje, upravičen zahtevati plačilo.