Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je za sklenitev pogodbe o upravljanju dalo soglasje toliko solastnikov, da bi njihovi deleži sestavljali več kot polovico vrednosti nepremičnine. Ni namreč mogoče šteti, da je tožeča stranka pogodbo o upravljanju sklenila tudi v lastnem imenu.
Ključ delitve stroškov mora biti razumen, konkreten in preverljiv, saj je le na ta način mogoče kondikcijskemu ali verzijskemu zahtevku ugoditi po višini, v nasprotnem primeru pa je odločitev po višini arbitrarna in nepreverljiva.
zakoniti imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev – originaren način pridobitve – dobra vera – dobrovernost
Za presojo, ali je oseba, v korist katere je bil nematerializirani vrednostni papir vpisan v centralnem registru, v trenutku vpisa postala (in sicer na originaren način) zakonita imetnica vrednostnih papirjev, je odločilno, ali je bila ta oseba dobroverna v trenutku vpisa.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – kršitev cestnoprometnih predpisov – soprispevek – presoje sodišča v postopku o prekršku – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Presoja pravdnega sodišča glede (so)odgovornosti udeležencev prometne nezgode je lahko torej drugačna od presoje sodišča v postopku o prekršku. Ob tehtanju kršitve tožnice, to je, da se pred spremembo smeri ni prepričala, ali lahko to stori varno za druge udeležence v prometu, s kršitvijo, ki je očitana zavarovancu toženke, to je, da je prekoračil hitrost vožnje v naselju, se izkaže za ustrezno ocena sodišča prve stopnje glede tožničinega 50 % soprispevka k prometni nezgodi (škodnemu dogodku). Tožnica bi morala promet za sabo spremljati in se pri tem tudi tik pred zavijanjem v levo prepričati, da to lahko stori varno zase in za druge udeležence v prometu.
določitev odškodnine – pridobitev lastninske pravice – gradnja čez mejo nepremičnine – uporaba SPZ – nesklepčnost predloga
Določba 47. člena SPZ ureja enega od načinov pridobitve lastninske pravice na nepremičnini (ne določa vsebine že pridobljene pravice), zato za odločanje v pravnih razmerjih, nastalih pred letom 2003, ni uporabljiv.
Ker dejanska podlaga za določanje odškodnine iz predlagateljevih trditev ni razvidna, je predlog utemeljeno zavrnjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067944
OZ člen 179, 182, 943, 943/1. ZPP člen 154, 286, 286/4.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – načelo individualizacije – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – tek zakonskih zamudnih obresti od zavarovalnine – škoda iz naslova stroškov zdravljenja – zapadlost – zamuda – stroški zdravljenja – umik tožbe – stroški – stroški postopka
Tožnik, ki je bil v času škodnega dogodka star 30 let, je v posledici škodnega dogodka utrpel prelom osnovnega členka palca desne roke s premikom, razpočno rano na bradi in manjše vreznine na desni podlakti in desni goleni. Iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin mu je bila prisojena odškodnina v višini približno 3,5 PMNP, iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa odškodnina v višini približno 4 PMNP.
Po utrjenem stališču sodne prakse se začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti praviloma upošteva v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
Tožniku zamudne obresti ne gredo od zapadlosti zahtevka, marveč od nastanka zamude. Toženka jw glede na prvi odstavek 943. člena OZ prišla v zamudo petnajsti dan po vložitvi zahtevka.
Ker odpoved dediščini ne more biti delna, sodišče delne odpovedi pritožnika ne bi smelo upoštevati, temveč bi moralo pri odločanju upoštevati kot da je pritožnik v celoti sprejel zapuščino.
Tožba na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj je oblikovalna in ne ugotovitvena.
Pojem dolžnikovega pravnega dejanja, ki se lahko izpodbija s paulijansko tožbo, je širši od pojma pravnega posla. Gre namreč vsako dolžnikovo ravnanje, iz katerega izvirajo pravne posledice in zaradi katerega se zmanjša njegovo premoženje. Upnik zato lahko izpodbija katerokoli takšno pravno dejanje, bodisi zavezovalni posel bodisi razpolagalni posel.
V zvezi z identifikacijo nepremičnin je treba v primeru, ko ni popolne identitete med oznako v listini, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, in oznako v zemljiški knjigi, preveriti, ali je nepremičnina, ki je v listini označena s starim identifikacijskim znakom, tista, na katero se predlaga vpis in je v ZK označena z novim identifikacijskim znakom. Če ni dvoma o identiteti nepremičnine, se vpis v zemljiško knjigo lahko izvede.
vrnitev v prejšnje stanje – očitno neupravičen razlog – opustitev razpisa naroka – nenadna bolezen – trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je podala vsa pravno relevantna dejstva za utemeljitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, predlogu je priložila tudi dokaz, javno listino, s katero izkazuje svojo upravičeno odsotnost z naroka, ponudila pa je tudi drug dokaz, in sicer postavitev izvedenca medicinske stroke, ki bi preveril resničnost njenih navedb. Iz samih navedb predlagateljice tako ne izhaja, da dejstev, zaradi katerih je nastala zamuda, ni mogoče subsumirati pod pravni standard „opravičeni razlogi“ niti ni moč zaključiti, da iz dokazov, ki jih predlaga in ponudi tožeča stranka izhaja, da zatrjevana dejstva niso razvidna.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0067931
ZZZDR člen 59. ZD člen 22. ZOR 52, 52/2.
skupno premoženje – skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju – darilo – izpodbojnost pravnega posla – razpolaganje zakonca s stvarjo skupnega premoženja – soglasje zakonca – nujni delež – dedna pravica – življenjska skupnost
Po ustaljeni sodni praksi je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo skupnega premoženja, brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen in ne ničen.
Zakonska zveza formalno sicer ni bila razvezana, je pa tožencem uspelo dokazati, da je njuna življenjska skupnost sporazumno trajno prenehala, v posledici česar tožnik nima dedne pravice po pokojni.
oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje – odločba o oprostitvi plačila storitve za institucionalno varstvo – izjava o premoženjskem stanju – obrazec ZST-1 – dopolnitev predloga
Dolžnica je s predložitvijo odločbe CSD o višini oprostitve plačila storitve za institucionalno varstvo izkazala, da je ta organ njeno premoženjsko stanje in premoženjsko stanje njenih družinskih članov že preveril in ji ob zakonski domnevi iz petega odstavka 11. člena ZST-1 za odločanje o predlogu za oprostitev sodnih taks ni treba predložiti še izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1
glasbeni koncert – odgovornost organizatorja prireditve – krivdna odgovornost – soprispevek oškodovanca
Tožnica se je poškodovala na koncertu ''hardcore'' skupine, ki ga je organizirala tožena stranka. Zaradi gibanja publike v prvih vrstah jo je stisnilo ob rob odra. Tožena stranka bi morala zaradi pričakovanega načina obnašanja obiskovalcev tovrstnih koncertov poskrbeti za njihovo varnost, z zaščitno ograjo ali varnostniki, ki bi nadzirali gibanje publike.
S tem, ko je tožnica koncert spremljala iz prvih vrst (pod odrom), kjer poslušalci posebej intenzivno izražajo navdušenje, je tudi sama pripomogla h nastanku škode. Lahko bi izbrala drugo mesto, saj je kot odrasla oseba mogla oceniti, da je tveganje tam manjše.
ZD člen 61, 66, 67, 72, 76. ZOR člen 103, 103/1. OZ člen 86, 86/1. ZN člen 43, 44, 46, 47, 87.
neveljavnost oporoke – rok za uveljavljanje neveljavnosti oporoke – oblika neveljavnosti – nična oporoka – izpodbojna oporoka – ugotovitveni zahtevek
Ko ima poslednja izjava volje tako težke napake v obliki, da je na prvi pogled jasno, da ne gre za oporoko (npr. ustna oporoka brez prič), je oporoka nična. Sicer je oporoka, katere videz ustreza eni od zakonsko določenih oblik, le da je obličnost vendarle kršena, izpodbojna.
Ker je bila zapustnica slepa, bi v poštev prišla le sodna oporoka oziroma oporoka, sklenjena pred notarjem. To pomeni, da bi morala biti oporoka v obliki notarskega zapisa oziroma da bi morala biti v njem povzeta. Sporna listina, ki naj bi bila oporoka, pa je bila le prejeta v hrambo pri notarju. Zato gre za neobstoječo (oziroma nično) oporoko in je utemeljen ugotovitveni (in ne oblikovalni) zahtevek.
dedovanje – dodatno najdeno premoženje – premoženjske pravice – agrarne skupnosti – članstvo v agrarni skupnosti
Ker gre v konkretni zadevi pri dodatno najdenem premoženju za premoženjske pravice, ki so bile ob ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti vrnjene prejšnjim članom, med drugim tudi zapustniku, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali je kateri izmed dedičev član agrarne skupnosti.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0067950
ZTLR člen 29, 72. ZLPPO člen 6. ZLNDL člen 1. ZPP člen 163, 163/1, 163/2.
lastninska pravica – pravica uporabe – družbena lastnina – priposestvovanje – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini
Tožnica, ki v postopku lastninskega preoblikovanja predmetnih nepremičnin ni imela v otvoritveni bilanci, v postopku njenega lastninskega preoblikovanja predmetnih nepremičnin ni mogla pridobiti v svojo last. Z zaključkom lastninskega preoblikovanja podjetij spor o obsegu družbenega premoženja in morebitno "naknadno" lastninjenje tega premoženja ni več mogoče.
Priposestvovanje se nanaša na lastninsko pravico, in ne pravico uporabe oziroma imetništvo pravice uporabe, zato bi tožnica sporne nepremičnine lahko priposestvovala le od pretvorbe pravice uporabe navedenih nepremičnin v lastninsko pravico.
ZTLR priposestvovanja stvari v družbeni lastnini ni dopuščal.
služnost - priposestvovanje služnosti - služnostna pravica stanovanja - prekarij - ustni dogovor - sporazum o možnosti preklica - gospodarsko poslopje
Dogovor o brezplačni naklonitvi služnostne pravice stanovanja ni bil sklenjen v pisni obliki in izveden v zemljiški knjigi, zato služnostna pravica s pravnim poslom ni mogla nastati.
Statistični podatki sami po sebi ne morejo vplivati na višino določene preživnine, saj le-to opredeljujejo le zgoraj navedene okoliščine: zmožnost staršev in potrebe mld. otroka.
umik pritožbe – ustavitev postopka – domneva umika pritožbe – neprihod stranke na narok – sodba na podlagi stanja spisa – diskrecija sodišča
Ustavitev postopka bi lahko preprečilo sodišče samo, če bi ocenilo, da so podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa, tj., prvič, da je že bil opravljen narok, na katerem so se izvajali dokazi, in drugič, da je dejansko stanje že dovolj razčiščeno. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da pogoji niso podani in da take sodbe ne bo izdalo. Zoper odločitev sodišča, da takšne sodbe ne izda, ni pritožbe, kar pomeni, da je na tak način sodišču prve stopnje omogočena diskrecija o tem, ali tako sodbo izda ali ne.
Prav previsoka hitrost toženca je botrovala prometni nezgodi, na takšno hitrost pa je očitno vplivala alkoholiziranost voznika. Vožnja pod vplivom alkohola sama po sebi namreč ni neposreden vzrok prometne nesreče, temveč je to vedno kršitev kakega predpisa o varnosti cestnega prometa (npr. previsoka hitrost, nepravilno prehitevanje, neupoštevanje prednosti). Ravno tovrstne kršitve predpisov pa so pogosto posledica vožnje pod vplivom alkohola, ki vzpodbuja precenjevanje lastnih sposobnosti in odpravlja občutke strahu, previdnosti, obenem pa oslabi reakcijo, orientacijo ter trezen uvid v situacijo.
predlog za začasno odredbo – izvajanje dokazov – verjetnost obstoja terjatve – izbrisna tožba – dokazni standard – razpravno načelo – vročanje
Ko odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe, sodišče upošteva do trenutka odločanja v spis vložene dokaze, trditve strank o dejstvih in kakšne dokaze sta predlagali za njihovo dokazovanje ter z logičnim sklepanjem oceni, trditve katere od strank so verjetnejše. Dokaze pa v postopku za izdajo začasne odredbe sodišče izvaja le, ko glede na okoliščine konkretnega primera ne more presoditi trditve katere od strank so verjetnejše.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0071930
ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2. SPZ člen 72, 72/2. OZ člen 190, 198. ZNP člen 112. ZPP člen 274.
skupno premoženje – ureditev razmerja med skupnimi lastniki – pravica do souporabe nepremičnine – soglasje o uporabi – plačilo uporabnine – neupravičena obogatitev – pravni interes
Skupni lastnik ima pravico skupno nepremičnino (so)uporabljati, ni pa pravne podlage za odločitev, da je skupni lastnik, ki se je uporabi skupne stvari odrekel, od skupnega lastnika, ki z uporabo nadaljuje, upravičen zahtevati plačilo.