DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0067931
ZZZDR člen 59. ZD člen 22. ZOR 52, 52/2.
skupno premoženje – skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju – darilo – izpodbojnost pravnega posla – razpolaganje zakonca s stvarjo skupnega premoženja – soglasje zakonca – nujni delež – dedna pravica – življenjska skupnost
Po ustaljeni sodni praksi je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo skupnega premoženja, brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen in ne ničen.
Zakonska zveza formalno sicer ni bila razvezana, je pa tožencem uspelo dokazati, da je njuna življenjska skupnost sporazumno trajno prenehala, v posledici česar tožnik nima dedne pravice po pokojni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061201
OZ člen 17. ZPP člen 14.
identično dejansko stanje – lahka telesna poškodba – pretep – strah – telesne bolečine – razžalitev – mnenje sodnega izvedenca iz kazenskega postopka
Razžalitev časti je mogoče opredeliti kot osebni občutek vrednosti. Vsak udarec v gostilniškem pretepu ne daje podlage za plačilo odškodnine iz naslova razžalitve.
Vmesni ugotovitveni zahtevek ni več dopusten, saj prvo in drugo toženi stranki nista izkazali, da imata pravni interes, da se obstoj prejudicialnega pravnega razmerja ne reši le z učinkom v konkretni pravdi, ampak z učinkom pravnomočnosti, ker bo odločitev o obstoju prejudicialnega pravnega razmerja zavezovala tudi v vseh morebitnih kasnejših pravdah glede drugih zahtevkov iz tega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070190
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 46.
spor majhne vrednosti - dovoljeno pritožbeni razlogi - izpodbijanje dokazne ocene - bistvena zmota
Pritožnica meni, da dejstvo, da se tožeča stranka na programu ni dodatno izobraževala, ni odločilno, temveč je bistveno, da sporni program že ob predstavitvi s strani sistemske inženirke tožene stranke, ko so že bili vneseni vsi podatki tožeče stranke, ni deloval tako kot bi moral. S tem posredno, s sklicevanjem na procesne kršitve, izraža tudi nezadovoljstvo z dokazno oceno sodišča prve stopnje. S slednjim pa v sporu majhne vrednosti ne more uspeti.
Prav previsoka hitrost toženca je botrovala prometni nezgodi, na takšno hitrost pa je očitno vplivala alkoholiziranost voznika. Vožnja pod vplivom alkohola sama po sebi namreč ni neposreden vzrok prometne nesreče, temveč je to vedno kršitev kakega predpisa o varnosti cestnega prometa (npr. previsoka hitrost, nepravilno prehitevanje, neupoštevanje prednosti). Ravno tovrstne kršitve predpisov pa so pogosto posledica vožnje pod vplivom alkohola, ki vzpodbuja precenjevanje lastnih sposobnosti in odpravlja občutke strahu, previdnosti, obenem pa oslabi reakcijo, orientacijo ter trezen uvid v situacijo.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – kršitev cestnoprometnih predpisov – soprispevek – presoje sodišča v postopku o prekršku – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Presoja pravdnega sodišča glede (so)odgovornosti udeležencev prometne nezgode je lahko torej drugačna od presoje sodišča v postopku o prekršku. Ob tehtanju kršitve tožnice, to je, da se pred spremembo smeri ni prepričala, ali lahko to stori varno za druge udeležence v prometu, s kršitvijo, ki je očitana zavarovancu toženke, to je, da je prekoračil hitrost vožnje v naselju, se izkaže za ustrezno ocena sodišča prve stopnje glede tožničinega 50 % soprispevka k prometni nezgodi (škodnemu dogodku). Tožnica bi morala promet za sabo spremljati in se pri tem tudi tik pred zavijanjem v levo prepričati, da to lahko stori varno zase in za druge udeležence v prometu.
Tožba na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj je oblikovalna in ne ugotovitvena.
Pojem dolžnikovega pravnega dejanja, ki se lahko izpodbija s paulijansko tožbo, je širši od pojma pravnega posla. Gre namreč vsako dolžnikovo ravnanje, iz katerega izvirajo pravne posledice in zaradi katerega se zmanjša njegovo premoženje. Upnik zato lahko izpodbija katerokoli takšno pravno dejanje, bodisi zavezovalni posel bodisi razpolagalni posel.
V zvezi z identifikacijo nepremičnin je treba v primeru, ko ni popolne identitete med oznako v listini, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, in oznako v zemljiški knjigi, preveriti, ali je nepremičnina, ki je v listini označena s starim identifikacijskim znakom, tista, na katero se predlaga vpis in je v ZK označena z novim identifikacijskim znakom. Če ni dvoma o identiteti nepremičnine, se vpis v zemljiško knjigo lahko izvede.
vrnitev v prejšnje stanje – očitno neupravičen razlog – opustitev razpisa naroka – nenadna bolezen – trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je podala vsa pravno relevantna dejstva za utemeljitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, predlogu je priložila tudi dokaz, javno listino, s katero izkazuje svojo upravičeno odsotnost z naroka, ponudila pa je tudi drug dokaz, in sicer postavitev izvedenca medicinske stroke, ki bi preveril resničnost njenih navedb. Iz samih navedb predlagateljice tako ne izhaja, da dejstev, zaradi katerih je nastala zamuda, ni mogoče subsumirati pod pravni standard „opravičeni razlogi“ niti ni moč zaključiti, da iz dokazov, ki jih predlaga in ponudi tožeča stranka izhaja, da zatrjevana dejstva niso razvidna.
zakoniti imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev – originaren način pridobitve – dobra vera – dobrovernost
Za presojo, ali je oseba, v korist katere je bil nematerializirani vrednostni papir vpisan v centralnem registru, v trenutku vpisa postala (in sicer na originaren način) zakonita imetnica vrednostnih papirjev, je odločilno, ali je bila ta oseba dobroverna v trenutku vpisa.
dedovanje – dodatno najdeno premoženje – premoženjske pravice – agrarne skupnosti – članstvo v agrarni skupnosti
Ker gre v konkretni zadevi pri dodatno najdenem premoženju za premoženjske pravice, ki so bile ob ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti vrnjene prejšnjim članom, med drugim tudi zapustniku, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali je kateri izmed dedičev član agrarne skupnosti.
Druga toženka je upravičena samo do polovice do trenutka ustavitve postopka nastalih odvetniških stroškov glede na to, da oba toženca zastopa ista odvetnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0061154
OZ člen 56, 56/1, 56/2, 56/3, 488, 488/1. ZPP člen 8.
prodajna pogodba – odgovornost za pravne napake – inšpekcijski postopek – pravno stanje nepremičnine – obličnost privolitve k nakupu obremenjene nepremičnine – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena – dokazni standard
Ob domnevi, da sta se pogodbeni stranki dogovorili za izročitev stvari v običajnem pravnem stanju, odsotnost zapisa (o privolitvi kupca, da bi vzel obremenjeno stvar) v pogodbi pomeni, da bo prodajalec v primeru kupčevega uveljavljanja pravne napake težje dokazal obstoj njegove privolitve. Dokazno breme glede navedenega dejstva je namreč na prodajalcu (tožencu).
Prepričljivost dokazne ocene je mogoče presojati šele potem, ko je ta izvedena v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.
Toženi stranki ni mogoče očitati, da bi pri izpolnjevanju svojih pogodbenih obveznosti ravnala v nasprotju s skrbnostjo, ki se (je) od nje zahteva(la), saj je uporabnike spletne banke, tudi tožnika, preden je prišlo do obravnavanega primera, večkrat opozorila in seznanila z možnostjo dodatnega varnostnega gesla, ki je nudilo dodatno zavarovanje sredstev na računih v primeru zlorabe identifikacijskih elementov. Z njim je tožena stranka omogočala dodatno zaščito, ki (bi) ob uporabi minimalizira(la) možnost zlorabe, do kakršne je prišlo v tožnikovem primeru.
služnost - priposestvovanje služnosti - služnostna pravica stanovanja - prekarij - ustni dogovor - sporazum o možnosti preklica - gospodarsko poslopje
Dogovor o brezplačni naklonitvi služnostne pravice stanovanja ni bil sklenjen v pisni obliki in izveden v zemljiški knjigi, zato služnostna pravica s pravnim poslom ni mogla nastati.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – neskrbnost odvetnika
Krivda odvetnika je neposredno izenačena s krivdo stranke, zaradi česar mora slednja trpeti posledice zamude, četudi je ni zakrivila sama, temveč njen odvetnik.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067941
OZ člen 82, 190. ZOR člen 99. ZPP člen 7, 212.
pogodba o upravljanju – soseska kot funkcionalna celota – upravnik – kondikcija – kondikcijski zahtevek – verzija – verzijski zahtevek – ključ delitve stroškov
Tožeča stranka ni dokazala, da bi družba I., d. d. pogodbo o upravljanju sklenila tudi kot takratni solastnik. Pogodbo o upravljanju je družba I. d. d. sklepala zgolj za račun kupcev, na podlagi njihovih pooblastil in izjav.
Ključ delitve stroškov mora biti razumen, konkreten in preverljiv, saj je le na ta način mogoče kondikcijskemu ali verzijskemu zahtevku ugoditi po višini, v nasprotnem primeru pa je odločitev po višini arbitrarna in nepreverljiva.
glasbeni koncert – odgovornost organizatorja prireditve – krivdna odgovornost – soprispevek oškodovanca
Tožnica se je poškodovala na koncertu ''hardcore'' skupine, ki ga je organizirala tožena stranka. Zaradi gibanja publike v prvih vrstah jo je stisnilo ob rob odra. Tožena stranka bi morala zaradi pričakovanega načina obnašanja obiskovalcev tovrstnih koncertov poskrbeti za njihovo varnost, z zaščitno ograjo ali varnostniki, ki bi nadzirali gibanje publike.
S tem, ko je tožnica koncert spremljala iz prvih vrst (pod odrom), kjer poslušalci posebej intenzivno izražajo navdušenje, je tudi sama pripomogla h nastanku škode. Lahko bi izbrala drugo mesto, saj je kot odrasla oseba mogla oceniti, da je tveganje tam manjše.
DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061199
OZ člen 535, 546, 551, 556, 564. ZPP člen 154, 154/1.
vrnitev darila v zapuščino – izročilna pogodba – pogodba o preužitku – odplačnost – obstoj nasprotnih dajatev ali storitev – namen pogodbenih strank – separatni stroški – odmera stroškov
Odločilno merilo za razlikovanje med izročilno pogodbo in pogodbo o preužitku je, ali ima pogodba pretežno odplačni, ali neodplačni značaj. Pri tem pa je bistven sam dogovor strank, in ne ocenjevanje vrednosti opravljenih dajatev ali storitev ene in druge pogodbene strani.
nujni delež – nujni dedič – obračunska vrednost zapuščine – vrednost darila – čista zapuščina
Podlaga za izračun nujnega deleža dediča je t.i. obračunska vrednost zapuščine. Tako se vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, ugotovi tako, da se popiše in oceni vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, od ugotovljene vrednosti pa se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in cenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb. Razlika je čista zapuščina. Vrednosti čiste zapuščine pa je treba prišteti vrednost daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.