postopek prisilne likvidacije – razlogi za začetek likvidacijskega postopka – razlog za začetek stečajnega postopka – predujem za kritje stroškov
Razlog za začetek stečajnega postopka je insolventnost družbe, torej tak gospodarski (finančni in premoženjski položaj) družbe, zaradi katerih le-ta svojih obveznosti ne more pravočasno in v celoti poplačati. Razlogi za začetek postopka prisilne likvidacije pa so pravni in ne ekonomski, kot je to v primeru začetka stečajnega postopka. Likvidacijski postopek celo predpostavlja, da ima družba, nad katero se vodi postopek prisilne likvidacije, dovolj premoženja za poplačilo vseh njenih obveznosti, torej tudi za poplačilo stroškov izvedbe likvidacijskega postopka.
Teleološka razlaga določbe 421. člena ZFPPIPP pokaže upravičenost odsotnosti smiselne uporabe 233. člena ZFPPIPP v postopku prisilne likvidacije in zato ne gre niti za pravno praznino, niti za upravičenost razlage določb ZFPPIPP prvostopenjskega sodišča, ki je posledično svojo odločitev zmotno oprlo na določbe 233. člena ZFPPIPP.
Toženi stranki ni mogoče očitati, da bi pri izpolnjevanju svojih pogodbenih obveznosti ravnala v nasprotju s skrbnostjo, ki se (je) od nje zahteva(la), saj je uporabnike spletne banke, tudi tožnika, preden je prišlo do obravnavanega primera, večkrat opozorila in seznanila z možnostjo dodatnega varnostnega gesla, ki je nudilo dodatno zavarovanje sredstev na računih v primeru zlorabe identifikacijskih elementov. Z njim je tožena stranka omogočala dodatno zaščito, ki (bi) ob uporabi minimalizira(la) možnost zlorabe, do kakršne je prišlo v tožnikovem primeru.
Druga toženka je upravičena samo do polovice do trenutka ustavitve postopka nastalih odvetniških stroškov glede na to, da oba toženca zastopa ista odvetnica.
dedovanje – dodatno najdeno premoženje – premoženjske pravice – agrarne skupnosti – članstvo v agrarni skupnosti
Ker gre v konkretni zadevi pri dodatno najdenem premoženju za premoženjske pravice, ki so bile ob ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti vrnjene prejšnjim članom, med drugim tudi zapustniku, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali je kateri izmed dedičev član agrarne skupnosti.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo objektivno odgovornost zavarovanca tožene stranke, ker je škoda nastala v zvezi z nevarno stvarjo (149. OZ), saj je prišlo do trčenja med osebnim vozilom in peško, zato se domneva, da škoda izvira iz te nevarne stvari, če se ne dokaže nasprotno (149. člen OZ).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0003918
ZKP člen 371, 371/1-9, 372, 372-1, 372-4, 420,420/2. KZ člen 26. KZ-1 člen 20.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - kršitev kazenskega zakona - udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - posredni storilec - poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena
Ravnanje obsojenke, opredeljeno v opisu kaznivega dejanja, da je kot direktorica gospodarske družbe, ki je bila investitor objekta, izvajalcu odredila pričetek gradbenih del, čeprav je vedela, da se na tem območju nahaja arheološko najdišče izjemnega pomena, gradbeno podjetje pa je na podlagi njene odredbe pričelo z gradnjo, bi moralo sodišče opredeliti kot (posredno) storitev kaznivega dejanja po prvem in drugem odstavku 223. člena KZ.
trditveno in dokazno breme – pooblastilo po zaposlitvi
Trditveno in dokazno breme tožeče stranke je odvisno od ugovorov tožene stranke. Glede na to, da so trditve tožeče stranke, ki so bile natančnejše substancirane v predloženih računih in podpisanih delovnih nalogih, zadoščale za ugotovitev sodišča, da je tožeča stranka svoje obveznosti iz podjemne pogodbe izpolnila, tožena pa ne, se je trditveno in dokazno breme prevesilo na toženo stranko, ki pa ga ni zmogla.
Pravnomočna odločitev o pravdnih stroških ne more v ničemer vplivati na odločitev o stroških začasnega zastopnika oziroma založitvi predujma za njegove stroške, ki jih mora kriti tožeča stranka.