STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0071930
ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2. SPZ člen 72, 72/2. OZ člen 190, 198. ZNP člen 112. ZPP člen 274.
skupno premoženje – ureditev razmerja med skupnimi lastniki – pravica do souporabe nepremičnine – soglasje o uporabi – plačilo uporabnine – neupravičena obogatitev – pravni interes
Skupni lastnik ima pravico skupno nepremičnino (so)uporabljati, ni pa pravne podlage za odločitev, da je skupni lastnik, ki se je uporabi skupne stvari odrekel, od skupnega lastnika, ki z uporabo nadaljuje, upravičen zahtevati plačilo.
Ker odpoved dediščini ne more biti delna, sodišče delne odpovedi pritožnika ne bi smelo upoštevati, temveč bi moralo pri odločanju upoštevati kot da je pritožnik v celoti sprejel zapuščino.
zakoniti imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev – originaren način pridobitve – dobra vera – dobrovernost
Za presojo, ali je oseba, v korist katere je bil nematerializirani vrednostni papir vpisan v centralnem registru, v trenutku vpisa postala (in sicer na originaren način) zakonita imetnica vrednostnih papirjev, je odločilno, ali je bila ta oseba dobroverna v trenutku vpisa.
glasbeni koncert – odgovornost organizatorja prireditve – krivdna odgovornost – soprispevek oškodovanca
Tožnica se je poškodovala na koncertu ''hardcore'' skupine, ki ga je organizirala tožena stranka. Zaradi gibanja publike v prvih vrstah jo je stisnilo ob rob odra. Tožena stranka bi morala zaradi pričakovanega načina obnašanja obiskovalcev tovrstnih koncertov poskrbeti za njihovo varnost, z zaščitno ograjo ali varnostniki, ki bi nadzirali gibanje publike.
S tem, ko je tožnica koncert spremljala iz prvih vrst (pod odrom), kjer poslušalci posebej intenzivno izražajo navdušenje, je tudi sama pripomogla h nastanku škode. Lahko bi izbrala drugo mesto, saj je kot odrasla oseba mogla oceniti, da je tveganje tam manjše.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0003918
ZKP člen 371, 371/1-9, 372, 372-1, 372-4, 420,420/2. KZ člen 26. KZ-1 člen 20.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - kršitev kazenskega zakona - udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - posredni storilec - poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena
Ravnanje obsojenke, opredeljeno v opisu kaznivega dejanja, da je kot direktorica gospodarske družbe, ki je bila investitor objekta, izvajalcu odredila pričetek gradbenih del, čeprav je vedela, da se na tem območju nahaja arheološko najdišče izjemnega pomena, gradbeno podjetje pa je na podlagi njene odredbe pričelo z gradnjo, bi moralo sodišče opredeliti kot (posredno) storitev kaznivega dejanja po prvem in drugem odstavku 223. člena KZ.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo objektivno odgovornost zavarovanca tožene stranke, ker je škoda nastala v zvezi z nevarno stvarjo (149. OZ), saj je prišlo do trčenja med osebnim vozilom in peško, zato se domneva, da škoda izvira iz te nevarne stvari, če se ne dokaže nasprotno (149. člen OZ).
trditveno in dokazno breme – pooblastilo po zaposlitvi
Trditveno in dokazno breme tožeče stranke je odvisno od ugovorov tožene stranke. Glede na to, da so trditve tožeče stranke, ki so bile natančnejše substancirane v predloženih računih in podpisanih delovnih nalogih, zadoščale za ugotovitev sodišča, da je tožeča stranka svoje obveznosti iz podjemne pogodbe izpolnila, tožena pa ne, se je trditveno in dokazno breme prevesilo na toženo stranko, ki pa ga ni zmogla.
Pravnomočna odločitev o pravdnih stroških ne more v ničemer vplivati na odločitev o stroških začasnega zastopnika oziroma založitvi predujma za njegove stroške, ki jih mora kriti tožeča stranka.