umik pritožbe – ustavitev postopka – domneva umika pritožbe – neprihod stranke na narok – sodba na podlagi stanja spisa – diskrecija sodišča
Ustavitev postopka bi lahko preprečilo sodišče samo, če bi ocenilo, da so podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa, tj., prvič, da je že bil opravljen narok, na katerem so se izvajali dokazi, in drugič, da je dejansko stanje že dovolj razčiščeno. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da pogoji niso podani in da take sodbe ne bo izdalo. Zoper odločitev sodišča, da takšne sodbe ne izda, ni pritožbe, kar pomeni, da je na tak način sodišču prve stopnje omogočena diskrecija o tem, ali tako sodbo izda ali ne.
določitev odškodnine – pridobitev lastninske pravice – gradnja čez mejo nepremičnine – uporaba SPZ – nesklepčnost predloga
Določba 47. člena SPZ ureja enega od načinov pridobitve lastninske pravice na nepremičnini (ne določa vsebine že pridobljene pravice), zato za odločanje v pravnih razmerjih, nastalih pred letom 2003, ni uporabljiv.
Ker dejanska podlaga za določanje odškodnine iz predlagateljevih trditev ni razvidna, je predlog utemeljeno zavrnjen.
DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061199
OZ člen 535, 546, 551, 556, 564. ZPP člen 154, 154/1.
vrnitev darila v zapuščino – izročilna pogodba – pogodba o preužitku – odplačnost – obstoj nasprotnih dajatev ali storitev – namen pogodbenih strank – separatni stroški – odmera stroškov
Odločilno merilo za razlikovanje med izročilno pogodbo in pogodbo o preužitku je, ali ima pogodba pretežno odplačni, ali neodplačni značaj. Pri tem pa je bistven sam dogovor strank, in ne ocenjevanje vrednosti opravljenih dajatev ali storitev ene in druge pogodbene strani.
negatorna tožba – prepoved vznemirjanja lastninske pravice – opustitev posegov v lastninsko pravico – trditveno in dokazno breme – pasivna legitimacija – sprememba tožbe – obrazloženost stroškovne odločitve
Negatorna tožba je utemeljena proti tistim poseganjem v lastninsko pravico tožnikov, ki so storjena protipravno, ker si je tisti, ki je vršil navedene posege, neupravičeno prilaščal stvarno ali obligacijsko pravico do takšnih posegov. V negatorni tožbi morajo tožniki dokazati, da je bila njihova lastninska pravica vznemirjena in da so jo vznemirili toženci, ni pa jim treba dokazovati protipravnosti poseganj, ki jih vznemirjajo. Tožena stranka je tista, ki mora dokazati, da njeno ravnanje ni protipravno oziroma da ima do ravnanj, ki vznemirjajo lastnika nepremičnine, pravico, ki jih na to pooblašča.
Pasivno legitimiran v negatorni pravdi je tudi tisti, ki je dal nalog za vznemirjanje ali pa tisti, v katerega korist je bilo vznemirjanje storjeno.
Sodna praksa pristaja na zadostnost obrazloženosti stroškovne odločitve, če je ta razvidna iz sodne odmere, razvidne na specificiranem stroškovniku.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo objektivno odgovornost zavarovanca tožene stranke, ker je škoda nastala v zvezi z nevarno stvarjo (149. OZ), saj je prišlo do trčenja med osebnim vozilom in peško, zato se domneva, da škoda izvira iz te nevarne stvari, če se ne dokaže nasprotno (149. člen OZ).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0003918
ZKP člen 371, 371/1-9, 372, 372-1, 372-4, 420,420/2. KZ člen 26. KZ-1 člen 20.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - kršitev kazenskega zakona - udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - posredni storilec - poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena
Ravnanje obsojenke, opredeljeno v opisu kaznivega dejanja, da je kot direktorica gospodarske družbe, ki je bila investitor objekta, izvajalcu odredila pričetek gradbenih del, čeprav je vedela, da se na tem območju nahaja arheološko najdišče izjemnega pomena, gradbeno podjetje pa je na podlagi njene odredbe pričelo z gradnjo, bi moralo sodišče opredeliti kot (posredno) storitev kaznivega dejanja po prvem in drugem odstavku 223. člena KZ.
Pravnomočna odločitev o pravdnih stroških ne more v ničemer vplivati na odločitev o stroških začasnega zastopnika oziroma založitvi predujma za njegove stroške, ki jih mora kriti tožeča stranka.
trditveno in dokazno breme – pooblastilo po zaposlitvi
Trditveno in dokazno breme tožeče stranke je odvisno od ugovorov tožene stranke. Glede na to, da so trditve tožeče stranke, ki so bile natančnejše substancirane v predloženih računih in podpisanih delovnih nalogih, zadoščale za ugotovitev sodišča, da je tožeča stranka svoje obveznosti iz podjemne pogodbe izpolnila, tožena pa ne, se je trditveno in dokazno breme prevesilo na toženo stranko, ki pa ga ni zmogla.