Čeprav je bilo na dan sestave oporoke obstoječe fizično stanje oporočiteljice slabo in neozdravljivo, njeno psihično stanje ni bilo tako prizadeto, da ne bi razumela pomena svojega ravnanja oziroma ne bi bila sposobna za razsojanje.
Materialno pravo (prvi odstavek 61. člena ZD) narekuje postavitev oblikovalnega zahtevka, to je zahtevka za razveljavitev oporoke.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0067950
ZTLR člen 29, 72. ZLPPO člen 6. ZLNDL člen 1. ZPP člen 163, 163/1, 163/2.
lastninska pravica – pravica uporabe – družbena lastnina – priposestvovanje – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini
Tožnica, ki v postopku lastninskega preoblikovanja predmetnih nepremičnin ni imela v otvoritveni bilanci, v postopku njenega lastninskega preoblikovanja predmetnih nepremičnin ni mogla pridobiti v svojo last. Z zaključkom lastninskega preoblikovanja podjetij spor o obsegu družbenega premoženja in morebitno "naknadno" lastninjenje tega premoženja ni več mogoče.
Priposestvovanje se nanaša na lastninsko pravico, in ne pravico uporabe oziroma imetništvo pravice uporabe, zato bi tožnica sporne nepremičnine lahko priposestvovala le od pretvorbe pravice uporabe navedenih nepremičnin v lastninsko pravico.
ZTLR priposestvovanja stvari v družbeni lastnini ni dopuščal.
izvršilni naslov – spor o motenju posesti – posestni spor – petitorni spor – začasna odredba – začasna ovira v postopku izvršbe – potreba po posestnem varstvu
Izdana začasna odredba ne pomeni odpada podlage za vodenje izvršbe na podlagi sklepa sodišča iz posestnega spora, saj to ni nobeden od ugovornih razlogov, temveč gre zgolj za začasno oviro v postopku izvršbe. Na izdano začasno odredbo bi se dolžnica lahko uspešno sklicevala le v primeru izterjave izrečene denarne kazni za neizpolnitev obveznosti iz sklepa o izvršbi.
Tožnik je upravičen do posestnega varstva ne glede na to, da mu je toženec z zamenjavo ključavnic poskušal preprečevati posest sporne nepremičnine. Bistveno je, da je tožnik tudi po prvi zamenjavi ključavnice nepremičnino še vedno uporabljal ter jo imel v izključni posesti. V sporu zaradi motenja posesti namreč ni odločilna mirna posest, temveč posest, ki jo je tožnik vsakokrat uspel ohraniti z dovoljeno samopomočjo, torej z blokado zamenjane ključavnice ter uporabo sporne nepremičnine, v katero je tožnik po blokadi ključavnice vstopal preko balkonskih vrat oziroma okna.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0003918
ZKP člen 371, 371/1-9, 372, 372-1, 372-4, 420,420/2. KZ člen 26. KZ-1 člen 20.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - kršitev kazenskega zakona - udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - posredni storilec - poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena
Ravnanje obsojenke, opredeljeno v opisu kaznivega dejanja, da je kot direktorica gospodarske družbe, ki je bila investitor objekta, izvajalcu odredila pričetek gradbenih del, čeprav je vedela, da se na tem območju nahaja arheološko najdišče izjemnega pomena, gradbeno podjetje pa je na podlagi njene odredbe pričelo z gradnjo, bi moralo sodišče opredeliti kot (posredno) storitev kaznivega dejanja po prvem in drugem odstavku 223. člena KZ.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo objektivno odgovornost zavarovanca tožene stranke, ker je škoda nastala v zvezi z nevarno stvarjo (149. OZ), saj je prišlo do trčenja med osebnim vozilom in peško, zato se domneva, da škoda izvira iz te nevarne stvari, če se ne dokaže nasprotno (149. člen OZ).
trditveno in dokazno breme – pooblastilo po zaposlitvi
Trditveno in dokazno breme tožeče stranke je odvisno od ugovorov tožene stranke. Glede na to, da so trditve tožeče stranke, ki so bile natančnejše substancirane v predloženih računih in podpisanih delovnih nalogih, zadoščale za ugotovitev sodišča, da je tožeča stranka svoje obveznosti iz podjemne pogodbe izpolnila, tožena pa ne, se je trditveno in dokazno breme prevesilo na toženo stranko, ki pa ga ni zmogla.
Pravnomočna odločitev o pravdnih stroških ne more v ničemer vplivati na odločitev o stroških začasnega zastopnika oziroma založitvi predujma za njegove stroške, ki jih mora kriti tožeča stranka.