ZDR člen 72, 88. ZGD-1 člen 268, 268/2. ZGD člen 250.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razrešitev – poslovodna oseba – imenovanje in odpoklic uprave – hujše kršitve obveznosti
Tožnik je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi, iz katere izhaja, da je bil s sklepom nadzornega sveta imenovan za predsednika uprave tožene stranke in da je delovno razmerje s toženo stranko sklenil za čas imenovanja. Pravdni stranki sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorili za poseben način odpovedi delovnega razmerja (oziroma pogodbe o zaposlitvi), in sicer, da ima tožena stranka v primeru, če bi prišlo do odpoklica delavca iz razlogov, navedenih v 250. členu ZGD (268/2 ZGD-1), pravico, da tožniku nemudoma odpove delovno razmerje. Ker iz sporne odpovedi izhaja, da je bil tožnik s sklepom nadzornega sveta zaradi hujših kršitev svojih obveznosti po členu 286/2 ZGD-1 odpoklican s funkcije predsednika uprave tožene stranke in da se mu zato na podlagi posebnega dogovora iz pogodbe o zaposlitvi s takojšnjim učinkom odpoveduje pogodba o zaposlitvi, ta odpoved ni nezakonita zato, ker v njej poleg sklicevanja na odpoklic tožnika ni bilo navedenega še posebej obrazloženega razloga iz člena 286/2 ZGD-1, ki je predstavljal podlago za njegov odpoklic.
Ker je bilo v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno, da ima družba (torej tožena stranka) pravico nemudoma odpovedati delovno razmerje tožniku ob pogojih iz tega odstavka, tožena stranka pred takšno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni bila dolžna izvesti posebnega postopka, ki je po ZDR predviden bodisi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga bodisi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (omogočanja zagovora tožniku s pisnim vabilom na zagovor, ki bi moralo vsebovati tudi obrazložen razlog, zaradi katerega je tožena stranka tožniku nameravala odpovedati pogodbo o zaposlitvi, z datumom, uro in krajem zagovora).
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-9. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4. ZPIZ-1 člen 101.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – obnova postopka – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti
Pravnomočna sodba prvostopenjskega (in pritožbenega) sodišča v tem individualnem delovnem sporu (v katerem se je presojala zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti), se opira na dokončno odločbo ZPIZ, ki je bila kasneje v socialnem sporu odpravljena (s pravnomočno sodbo). Kadar se sodna odločba opira na sodbo ali odločbo, izdano v drugem postopku, ima lahko sprememba, razveljavitev ali odprava takšne odločbe bistveno vlogo in vpliv na odločitev v pravdi. Zato je v obravnavanem primeru obnovitveni razlog iz čl. 394/1-9 ZPP podan.
osebni stečaj - določitev preizkusnega obdobja – odpust obveznosti
Triinpolletno preizkusno obdobje je tudi po presoji pritožbenega sodišča primerno glede na dejstva in okoliščine, ki jih je dolžnik navedel v zvezi z njegovimi družinskimi razmerami, njegovimi zdravstvenimi in drugimi osebnimi stanji ter razlogi za njegovo insolventnost, upoštevaje pri tem tudi njegovo starost.
ZZZPB člen 68, 69, 69/2, 70. ZZDT člen 4, 4/3, 4/5, 8. ZDR člen 21, 21/2. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja uradnih evidenc s področja zaposlovanja člen 16, 16/4.
brezposelna oseba – vpis v evidenco – tujec
Tožnik je bil za čas izplačevanja denarnega nadomestila vpisan v evidenco pri zavodu za zaposlovanje na podlagi drugih zakonov za namen prejemanja nadomestila. Tožbeni zahtevek na vpis v evidenco brezposelnih oseb – aktivnih iskalcev zaposlitve je neutemeljen, ker tožnik, ki je tujec, v Sloveniji ni imel stalnega prebivališča in veljavnega delovnega dovoljenja.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 254, 254/1, 254/2, 275, 275/3, 276, 276/2. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-2. ZUP člen 113, 113/1, 114, 126, 126/1.
stroški upravnega zastopanja
Zahtevo za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti je tožnik vložil pri tožencu po prejemu prvostopenjske odločbe, s katero mu je toženec priznal pravico do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo. Postopek ni bil začet po uradni dolžnosti, temveč na zahtevo stranke, zato stroške postopka krije tožnik sam, ne glede na njegov izid.
Stranski intervenient in toženka sta v pogodbenem razmerju, zato je intervencijski interes utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj in pogodbeno razmerje. Že sama pogodba, sklenjena med stranskim intervenientom in toženko, s katero je stranski intervenient pri toženki zavaroval svojo odgovornost, je zadostna podlaga za ugotovitev pravnega interesa stranskega intervenienta za vstop v pravdo na strani svoje pogodbenice, ki je tožena prav na podlagi te pogodbe.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 10, 40, 40/4, 40/4-1.
solidarnostna pomoč – kolektivna pogodba – ožji družinski člani
Tožnik je živel z materjo v skupnem gospodinjstvu tudi v času, ko je imel svojo družino. Zanjo je skrbel tudi v zadnjem letu pred njeno smrtjo, ko je zaradi hude demence sicer živela v zaprtem oddelku doma za starejše občane. Zaradi tega njegova mati šteje za ožjega družinskega člana in je tožnik ob njeni smrti upravičen do solidarnostne pomoči (ki je po KPND predvidena za primer smrti ožjega družinskega člana) ne glede na dejstvo, da je komisija za razlago KPND opredelila, da za ožjega družinskega člana štejejo le zakonec, izvenzakonski partner, otroci in posvojenci.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – poslovni razlog – kraja opravljanja dela
Tožena stranka ni dokazala obstoja utemeljenega poslovnega (organizacijskega) razloga, ki bi onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med tožnikom in tožencem. Pravdni stranki sta se v pogodbi o zaposlitvi med drugim dogovorili, da je kraj opravljanja dela tožnika v delovnih oziroma proizvodnih prostorih delodajalca na njegovem sedežu ali v drugih krajih izvajanja programov in opravljanja dejavnosti delodajalca, po potrebi tudi na terenu. Na podlagi takšne določbe o kraju opravljanja dela je bil tožnik po navedeni pogodbi dolžan opravljati delo tam, kjer tožena stranka opravlja svojo dejavnost. Ob tako opredeljenem kraju opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi zahteva delodajalca po spremembi kraja opravljanja dela „komercialista“, tako da bi delavec namesto v enem kraju delal v drugem kraju njenega poslovanja, ni utemeljen organizacijski – poslovni odpovedni razlog, ker potreba po delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni prenehala. Odločitev delodajalca – tožene stranke glede kraja, v katerem bo tožnik opravljal delo komercialista, je bilo namreč mogoče realizirati na druge načine.
Ker gre za individualni delovni spor o obstoju oz. prenehanju delovnega razmerja po določbi 5. odst. 41. čl. ZDSS-1 toženki sami krijeta svoje pravdne stroške.
ZPP člen 184, 185, 339, 339/1. ZDR člen 43, 131, 131/1, 184. ZVZD 5, 6, 8.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec na zamazanih tleh s smolo - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev - krivdna odgovornost – odmera odškodnine- višina denarne odškodnine - poprava tožbe – sprememba tožbe
Dopolnitev tožbenega zahtevka z uveljavljanjem stranske terjatve (zakonskih zamudnih obresti) ne pomeni poprave tožbe, ampak njeno spremembo, saj tožnica ni spremenila, dopolnila ali popravila posameznih navedb v tožbi, temveč je spremenila tožbeni predlog. Takšni spremembi tožbe je tožena stranka na naroku nasprotovala, zato bi sodišče prve stopnje moralo postopati na podlagi 185. člena ZPP in odločiti, ali naj se sprememba dopusti. Sodišče prve stopnje ni izdalo posebnega sklepa in je nadaljevalo postopek na podlagi spremenjene tožbe, zato je podana relativna bistvena kršitev določb postopka (čl. 339/1 ZPP, 185. člen ZPP).
Tožnica se je poškodovala, ker ji je zdrsnilo pri prenašanju ploha na zamazanih tleh s smolo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tla v proizvodnih prostorih niso bila primerna za delo ter so bila umazana od prahu, vlaken in smole. Za čiščenje ni bil nihče zadolžen. Tožnica ni imela delovne obleke in delovne obutve. Tožena stranka ni imela pooblaščenca za varstvo pri delu in ni preverila oziroma usposobila tožnice za delo. Nad opravljanjem dela ni bil zagotovljen ustrezen nadzor. Glede na navedene dejanske ugotovitve pritožbeno sodišče soglaša s presojo, da tožena stranka kot delodajalec ni v zadostni meri poskrbela za varno delo tožnice, zato za nastalo škodo krivdno odgovarja.
Ker tožnik ni verjetno dokazal nevarnosti, da bo zaradi toženčevega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve (odprava odločbe o prenehanju pravice do starostne pokojnine in posledično izplačilo starostne pokojnine) onemogočena ali precej otežena, je predlog za izdajo začasne odredbe na izplačilo zapadlih dajatev po odločbi o priznanju pravice do starostne pokojnine neutemeljen.
Toženec se je s poroštvenimi pogodbami napram tožnici zavezal kot porok in plačnik (solidarni porok), kar pomeni, da ima tožnica pravico izpolnitev nastale obveznosti uveljavljati bodisi od glavnega dolžnika ali od njega (ali pa od obeh skupaj).
Tožnica tožbe ni umaknila zaradi izpolnitve zahtevka, ampak zaradi tega, ker se je želela izogniti stresu in zadevo zaključiti, zato mora toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
odškodninska odgovornost odvetnika - pogodba o naročilu - skrbno in strokovno zastopanje
Predmet obravnavanja v tej zadevi ni pravilnost odločitve okrožnega sodiščem v osnovni pravdi, temveč ali je odvetnica zastopala pred sodiščem strokovno in v skladu z naročilom.
delitev stvari v solastnini – odložitev delitve – neprimeren čas delitve – razlog neprimernosti – upravičen interes
Zaznamba sklepa o izvršbi oziroma zapisnik o rubežu (dela) nepremičnine ni procesna ovira, ki bi preprečevala prenos lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet tega postopka.
Solastnik ima priznano neodtujljivo pravico do (sporazumne ali sodne) delitve stvari, ki jo lahko uveljavi kadarkoli, samo v neprimernem času ne.
Če je zahtevek nedoločen, potem ni sposoben za obravnavo. Sodišče mora ravnati po 108. členu ZPP in ne sme presojati, ali bi bil zahtevek v vsakem primeru neutemeljen.
Obveznost mesečnega poročanja o uporabi fonogramov še ni zapadla, zato je sodišče toženi strani ne sme naložiti.
regulacijska začasna odredba – nenadomestljiva škoda – motenje posesti
V primerih, ko je vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku, je izdaja ureditvene začasne odredbe mogoča le v nujnih in izjemoma upravičenih primerih, z restriktivnim tolmačenjem pojma "nenadomestljiva škoda" in ob tehtanju položaja obeh strank.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073838
OZ člen 131, 147, 147/1, 179. ZPP člen 8.
odgovornost delodajalca – odgovornost za delavca – zdravniška napaka – kršitev pojasnilne dolžnosti – vzročna zveza – prosta presoja dokazov – dokazovanje z izvedencem – višina denarne odškodnine – duševne bolečine zaradi skaženosti
Načelo proste presoje dokazov pomeni, da pravo ne predpisuje izbire dokaznih sredstev, s katerimi lahko stranka določeno dejstvo dokazuje. Izpovedb stranke zato nima apriori manjše dokazne vrednosti kot ostali dokazi.
Izpovedbo tožnice, da se ji je po krioterapiji stanje poslabšalo, potrjuje tudi mnenje izvedenke, ki ni izključila možnosti, da je poslabšanje tožničinega stanja lahko posledica tega posega. Zato je med poslabšanjem tožničinega stanja in protipravnim ravnanjem zdravnika podana vzročna zveza.