vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka ali naroka – ravnanje stranke - upravičen razlog
Upravičen razlog za zamudo je lahko le vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje. Vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše slučaju, ki se ji je zgodil.
trditvena podlaga - izvedensko mnenje, ki ga predloži stranka – preizkus sklepčnosti
S strani stranke predloženo izvedensko mnenje lahko nadomesti le tisti del trditvene podlage, ki pomeni razkritje dejstev, za katera je potrebno strokovno znanje, ki ga sodišče nima. Ne more pa se tožeča stranka razbremeniti tistega dela trditvenega bremena, ki je odločilen za preizkus sklepčnosti tako, da se sklicuje le na predloženo izvedensko mnenje.
ZDR člen 82, 83, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. SPZ člen 24.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – tatvina – prilastitveni namen
Tožnik je cevi z viličarjem prepeljal dvakrat mimo vratarnice, in sicer podnevi, mimo video nadzora, za katerega je vedel, da obstaja in jih prepeljal na drugo lokacijo v lasti tožene stranke, pri čemer je odšel s sodelavcem na malico, v tem času pa je nekdo tam odložil odpadne palete. Tožnik glede na dejansko stanje ni imel neposredne niti posredne posesti nad kovinskimi cevmi, ki so se nahajale tudi na območju tožene stranke, zato mu ni mogoče očitati prilastitvenega namena. Tožnik torej ni storil pogodbene kršitve z znaki kaznivega dejanja tatvine.
Tudi, če je šlo za kršitev prepeljanja cevi brez izrecnega naloga, ne more biti kršitev takšne narave, da bi tožena stranka tožniku lahko podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev pogodbenih obveznosti – upoštevanje delodajalčevih navodil – opravljanje dela – obveznosti delavca – sklic zbora delavcev – upoštevanje delovnega procesa delodajalca
Tožnik je kot predsednik Sveta delavcev sklical zbor delavcev, kljub predlogu direktorja, da se zbor ne izvede, ker je bil za ta dan dogovorjen obisk kupca iz tujine, ki je vključeval ogled delovnega procesa z tujimi strankami. Ker so potrebe delovnega procesa narekovale prestavitev sklicanega zbora delavcev, tožnik pa zbora ni prestavil na naslednji teden, je ravnal v nasprotju z 72. členom ZSDU, kar je (poleg drugih očitanih kršitev) utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6. ZPP člen 286. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža
S strokovnega stališča omejitev gibanja tožnika na kraj bivanja ni bila utemeljena, saj v psihiatričnem zdravljenju psihiatri vzpodbujajo kakršnokoli aktivacijo pacienta izven doma. Tožnik je le sledil navodilom psihiatra, naj se aktivira zunaj s pomočjo družinskih članov, pri čemer njegovo gibanje izven kraja ni bilo v nasprotju z režimom zdravljenja. Imel je že hudo depresijo, ki je imela kronični značaj, njegovo mišljenje je bilo togo in se je prepuščal spodbudam iz okolja, v določenem delu pa je deloval samorefleksno, prav tako v spornem obdobju ni bil sposoben opravljati pridobitne dejavnosti. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožnik ni storil kršitve iz 6. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR.
plačilo za delo – obveznost plačila – dokazna ocena – neupravičena pridobitev – neupravičena obogatitev iz naslova preveč izplačanih plač
Toženec (predsednik sindikata) ni imel pravne podlage za to, da je za nazaj odredil poračun plač na ta način, da je prejšnji bruto pomenil novi neto, zaradi česar je sodišče tožencu naložilo, da tožeči stranki (sindikatu) zaradi neupravičene pridobitve plača določeni znesek.
Sodišče izda začasno odredbo v postopku v zakonskih sporih na predlog stranke ali po uradni dolžnosti v zvezi z izvrševanjem stikov, če je začasna odredba nujno potrebna, da bo zagotovljena največja otrokova korist.
vrnitev zaplenjenega premoženja po ZIKS – nepravdni postopek – stroški postopka
Sodišče o vrnitvi zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS odloča v nepravdnem postopku, za odločanje o stroških tega postopka pa je potrebno uporabiti 104. člen ZNP, ki določa, da trpi stroške postopka udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine.
Določbo 104. člena ZNP (da trpi stroške postopka udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine) je potrebno teleološko (po namenu) interpretirati tako, da trpi stroške postopka udeleženec (praviloma bo to nasprotni udeleženec), v čigar breme je določena odškodnina.
oprostitev plačila sodnih taks – nepremično premoženje – stroški predlagatelja – zdravljenje v tujini
Pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je mogoče upoštevati tudi specifične večje stroške predlagatelja (in njegove družine) npr. zaradi zdravljenja v tujini, vendar le, če je to nujno, ker v Sloveniji ni na voljo ustreznega zdravljenja.
Med premoženje predlagatelja sodi tudi nepremično premoženje, saj ima tržno vrednost.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica – vsebina darilne pogodbe – prejem darila – oporočni dedič
Izjav nujnih dedinj na zapuščinski obravnavi ni mogoče šteti kot priznanj zatrjevanj oporočnih dedičev, da je šlo pri premoženju, ki je bilo predmet darilne pogodbe, za skupno premoženje pokojnega in njegove žene in da je zato šteti, da je pokojna zapustnikova hči prejela od zapustnika darilo v višini ½ predmeta darilne pogodbe.
ZDR člen 82, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 211, 211/1, 257, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – policist – rok za podajo odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja – zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - goljufija
Tožnik (policist) je s tem, ko je sestavil zapisnike oziroma druge uradne dokumente o prometnih nesrečah, ki se v resnici sploh niso zgodile takrat in v tistih okoliščinah, ki so navedene v zapisniku, zlorabil svoj uradni položaj policista in s temi zapisniki lastnikom avtomobilov omogočil, da so od zavarovalnic dobili izplačano odškodnino, kar pomeni, da jim je omogočil, da so pridobili protipravno premoženjsko korist, saj brez njegove zlorabe položaja te koristi ne bi mogli pridobiti. S takšnim svojim ravnanjem je tožnik izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1 in goljufije po tretjem odstavku 211. člena KZ-1.
izobraževanje - vračilo stroški izobraževanja – pogodba o zaposlitvi za določen čas – sodniški pripravnik – pravica do svobodne izbire zaposlitve
Ker je bila obveznost toženca glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu, za čas trajanja pripravništva in za ustrezno delovno mesto, določena v pogodbi o zaposlitvi, toženec pa je po opravljenem državnem pravniškem izpitu sklenitev pogodbe o zaposlitvi zavrnil, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka bruto plač, prejetih v času pripravništva.
nujna pot – načelo sorazmernosti – stroški postopka
Če bi določitev nujne poti onemogočala izvrševanje lastninske pravice nasprotnega udeleženca ali če bi v njegovo pravico znatno (to je nesorazmerno) posegala, potem načelo sorazmernosti terja, da se nujna pot ne ustanovi. Pri vprašanju, kdaj gre za nesorazmerno poseganje v pravico nasprotnega udeleženca, je odločilnega pomena tudi sam položaj gospodujoče nepremičnine ter možnost njene drugačne povezave z javno cesto.
Za motilca posesti velja oseba, ki stori dejanje, s katerim je posest motena. Poleg takšne osebe je lahko motilec tudi oseba, ki dejanje odobri ali pa tisti, v katerega korist je bilo dejanje opravljeno. Zadošča dogovor med posrednim in neposrednim motilcem, in pa delovanje neposrednega motilca v skladu z voljo posrednega motilca ob obstoju sorodstvenega razmerja.
odškodnina zaradi nemožnosti upravljanja z denacionalizirano nepremičnino – izgubljena korist – izgubljeni dobiček - zavrnilna zamudna sodba – sklepčnost tožbe – nasprotje med trditvami in dokazi
Zavrnilno zamudno sodbo je mogoče izdati zgolj v primeru t. i. neodpravljive nesklepčnosti zahtevka. Zahtevek pa je takšen, če stranka glede na zatrjevani dejstveni substrat zadeve ne more doseči materialnopravne posledice, ki jo zasleduje s tožbenim petitom. Pogoji za izdajo zavrnilne zamudne sodbe zato niso podani v primeru, če tožbene trditve nasprotujejo vsebini predloženih dokazov. Takšno stanje tožbe zahteva nadaljevanje postopka in po opravljeni glavni obravnavi odločitev o tožbenem zahtevku s kontradiktorno sodbo.
Izgubljene koristi po 72. členu ZDen ni mogoče vzporejati z ekonomsko kategorijo izgubljenega dobička, saj je njena opredelitev širša, izgubljeni dobiček pa je lahko zgolj ena izmed oblik manifestacije takšne koristi. Tožeči stranki zato na podlagi 72. člena ZDen ni mogoče naprtiti materialnega trditvenega bremena tudi za morebitne stroške ali druge odbitke, za katere ni bila zavezana, ker denacionalizirane nepremičnine ni imela v posesti.
stroški in odmera nagrade izvedencu – izvedenina – pobuda za izvedbo dokazov – dokumentacija o mediacijskem postopku
Ravnanje izvedenca, ko je v mnenju pojasnil, na katera od zastavljenih vprašanj brez preizkusa ni mogel podati odgovora, je pravilno. Kadar izvedenec meni, da je treba ugotoviti določeno okoliščino, ker si brez njih ne more ustvariti mnenja, mora dati sodišču ustrezno pobudo, kateri dokazi naj se še izvedejo. Sodišče nato odloči, da bo dodatne dokaze izvedlo, ali ne.
Dokumentacija o mediacijskem postopku torej niti ne sme biti del pravdnega spisa in se pri odmeri nagrade izvedencu za študij spisa ne more upoštevati.
Na podlagi ugotovitve, da je bila površina pred kavarno spolzka in poledenela ter da ni bila postavljena opozorilna tabla, je sodišče pravilno zaključilo, da zavarovanec toženke ni ravnal z dolžno skrbnostjo, zaradi česar je podana njegova krivdna odškodninska odgovornost.
prometna nesreča – povrnitev škode – vzročna zveza – trditvena podlaga – eventualna maksima – spor majhne vrednosti – materialno procesno vodstvo – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožnik brez svoje krivde ni mogel vedeti, da se bo v postopku kot odločilno izkazalo dejstvo, ali je bilo vozilo v času nesreče obremenjeno. Sodišče ga v okviru materialnega procesnega vodstva, ki je v sporih majhne vrednosti sicer omejeno, ne pa izključeno, ni pozvalo, naj se opredeli do tega, ali je bilo vozilo tedaj obremenjeno (150 kg pujs v prtljažniku). S tem, ko je navajanje tovrstnih dejstev šele ob ogledu kraja nesreče štelo kot prepozno, je kršilo tožnikovo pravico do izjave.