oprostitev plačila sodnih taks – nepremično premoženje – stroški predlagatelja – zdravljenje v tujini
Pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je mogoče upoštevati tudi specifične večje stroške predlagatelja (in njegove družine) npr. zaradi zdravljenja v tujini, vendar le, če je to nujno, ker v Sloveniji ni na voljo ustreznega zdravljenja.
Med premoženje predlagatelja sodi tudi nepremično premoženje, saj ima tržno vrednost.
Na podlagi ugotovitve, da je bila površina pred kavarno spolzka in poledenela ter da ni bila postavljena opozorilna tabla, je sodišče pravilno zaključilo, da zavarovanec toženke ni ravnal z dolžno skrbnostjo, zaradi česar je podana njegova krivdna odškodninska odgovornost.
začasna odredba – spor iz razmerij med starši in otroki – dokazovanje nevarnosti – težko nadomestljiva škoda – otrok – menjava vrtca
Izdajanja začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroki je specifično, saj je treba upoštevati, da gre za občutljivo področje, ki narekuje še tehtnejšo presojo. Izdaja začasne odredbe je potrebna le, kadar se ugotovijo okoliščine, iz katerih zaradi zagotovitve največje koristi otroka izhaja nujnost ukrepanja že tekom postopka.
Menjava vrtca pri običajni stopnji čustvovanja in samozavesti ne bi smela vplivati tako travmatično, da bi jo moralo sodišče z začasno odredbo preprečiti.
nujna pot – načelo sorazmernosti – stroški postopka
Če bi določitev nujne poti onemogočala izvrševanje lastninske pravice nasprotnega udeleženca ali če bi v njegovo pravico znatno (to je nesorazmerno) posegala, potem načelo sorazmernosti terja, da se nujna pot ne ustanovi. Pri vprašanju, kdaj gre za nesorazmerno poseganje v pravico nasprotnega udeleženca, je odločilnega pomena tudi sam položaj gospodujoče nepremičnine ter možnost njene drugačne povezave z javno cesto.
Za motilca posesti velja oseba, ki stori dejanje, s katerim je posest motena. Poleg takšne osebe je lahko motilec tudi oseba, ki dejanje odobri ali pa tisti, v katerega korist je bilo dejanje opravljeno. Zadošča dogovor med posrednim in neposrednim motilcem, in pa delovanje neposrednega motilca v skladu z voljo posrednega motilca ob obstoju sorodstvenega razmerja.
vrednost spornega predmeta – prenizka vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – vrednost nepremičnine
Sodišče ima glede tožnikove navedbe spornega predmeta korekturno dolžnost, ki pa je omejena do faze obravnavanja glavne stvari. Korektura je torej možna tudi po predhodnem preizkusu tožbe in pred razpisom glavne obravnave; brez sodelovanja pravdnih strank. Pritožbeni očitek, da je sodišče brez predhodnega poziva strank samo označilo sporno vrednost, je zato neutemeljen.
delitev stvari v solastnini – odložitev delitve – neprimeren čas delitve – razlog neprimernosti – upravičen interes
Zaznamba sklepa o izvršbi oziroma zapisnik o rubežu (dela) nepremičnine ni procesna ovira, ki bi preprečevala prenos lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet tega postopka.
Solastnik ima priznano neodtujljivo pravico do (sporazumne ali sodne) delitve stvari, ki jo lahko uveljavi kadarkoli, samo v neprimernem času ne.
vrnitev zaplenjenega premoženja po ZIKS – nepravdni postopek – stroški postopka
Sodišče o vrnitvi zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS odloča v nepravdnem postopku, za odločanje o stroških tega postopka pa je potrebno uporabiti 104. člen ZNP, ki določa, da trpi stroške postopka udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine.
Določbo 104. člena ZNP (da trpi stroške postopka udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine) je potrebno teleološko (po namenu) interpretirati tako, da trpi stroške postopka udeleženec (praviloma bo to nasprotni udeleženec), v čigar breme je določena odškodnina.
pravdna in procesna sposobnost – visečnost pravde - smrt stranke med visečnostjo pravde – procesno nasledstvo – premoženjska pravica
Ovire za obravnavo tožbe, ki jih je na strani tožnika ugotovilo sodišče prve stopnje, so po njegovi smrti med pravdo odpadle z vstopom pravdno in procesno sposobnega dediča v njegov položaj, ki je odobril njegova procesna dejanja in predlagal nadaljevanje pravde. Procesnih pomanjkljivosti za vodenje pravde torej ni.
zaščita pred vznemirjanjem lastninske pravice – negatorni zahtevek – dovoljenje za poseg v lastninsko pravico - pooblastilo – učinek pooblastila
Če se tožeča stranka trditvi o obstoju pooblastila za izdajo dovoljenja ne upre z navajanjem konkretnih okoliščin, ki omogočajo uporabo 72., 73. in 78. člena OZ, je treba ugotoviti, da dejanje pooblaščenca zavezuje pooblastitelja v razmerju do tretjih.
Obstoj dovoljenja tožeče stranke za poseg v njeno lastninsko pravico izključuje protipravnost takšnega ravnanja tožene stranke.
Na (predhodno) vprašanje, ali je bila tožnica lastnica stanovanja (tudi) v času, na katerega se nanašajo vtoževani računi, bo moralo sodišče prve stopnje odgovarjati samo.
predlog za oprostitev plačila taks – osnovni znesek minimalnega dohodka – nepremičnina, v kateri predlagatelj živi – pravočasna dopolnitev predloga
Tožnica razen mesečne pokojnine v višini 88,92 EUR drugih dohodkov nima, kar pomeni, da ti ne presegajo dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.
stroški in odmera nagrade izvedencu – izvedenina – pobuda za izvedbo dokazov – dokumentacija o mediacijskem postopku
Ravnanje izvedenca, ko je v mnenju pojasnil, na katera od zastavljenih vprašanj brez preizkusa ni mogel podati odgovora, je pravilno. Kadar izvedenec meni, da je treba ugotoviti določeno okoliščino, ker si brez njih ne more ustvariti mnenja, mora dati sodišču ustrezno pobudo, kateri dokazi naj se še izvedejo. Sodišče nato odloči, da bo dodatne dokaze izvedlo, ali ne.
Dokumentacija o mediacijskem postopku torej niti ne sme biti del pravdnega spisa in se pri odmeri nagrade izvedencu za študij spisa ne more upoštevati.
pozneje najdeno premoženje – oporočno dedovanje – rok za uveljavljanje neveljavnosti oporoke – nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrednost novo najdenega premoženja – vračunanje volila v dedni delež
Tudi novo najdeno premoženje je treba razdeliti na podlagi oporočnega dedovanja. Vendar je eden izmed dedičev po tem, ko je bilo najdeno to premoženje, uveljavljal nujni delež. Za ugotovitev, ali je bil njegov nujni delež (kljub prejetemu volilu) prikrajšan ali ne, bi bilo treba ugotoviti, ali gre za bistveno povečan obseg premoženja oziroma kakšna je vrednost podedovanega premoženja.
sklepčnost tožbe – zamudna sodba v postopku po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu
Institut zamudne sodbe je glede na pogoje, ki jih mora izpolnjevati, uporabljiv le v rednem pravdnem postopku, ki se začne s tožbo in ne v pravdnem postopku, ki se nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu (pod predpostavko, da je sodišče razveljavilo izdani sklep o izvršbi, čeprav dolžnika nista vložila ugovora).
OZ člen 149, 150. ZDARS člen 3č, 3č/1, 3č/3, 3č/3-1. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 13, 14, 19.
Stvar je nevarna, če zaradi svojih lastnosti, položaja, načina in kraja uporabe pomeni nevarnost za nastanek škode. Nedvomno predstavlja nevarno stvar podstavek, ki ga lahko premaknejo mimo vozeča vozila na avtocesti in ki že po logiki stvari ne sme biti pritrjen na podlago, drugotožena stranka pa premikov mimo vozečih vozil sploh ne more preprečiti in nemudoma odpravljati posledic, saj bi to terjalo stalno prisotnost njenih delavcev na tem delu avtoceste, kar ni izvedljivo.
Tožeča stranka je v utemeljitev t.i. objektivne nevarnosti navajala tudi pravno pomembna dejstva, glede katerih se sodišče prve stopnje ni opredelilo, in sicer, da je toženka vložila predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki se po naravi stvari vloži v primeru slabega finančnega stanja. Po presoji pritožbenega sodišča gre za odločilna dejanska vprašanja, glede katerih izpodbijani sklep nima razlogov. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
vpisana prepoved odtujitve in obremenitve – ovira za vknjižbo lastninske pravice v korist upravičenca prepovedi – izbris po uradni dolžnosti
Vpisana prepoved odtujitve in obremenitve ni ovira za vknjižbo lastninske pravice v korist upravičenca iz prepovedi. Predlagani vpis namreč pomeni realizacijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, za zavarovanje prav te realizacije sta stranki pogodbe dogovorili v korist predlagatelja prepoved odtujitve in obremenitve. Postopanje zemljiškoknjižnega sodišča v opisani situaciji ureja 4. odstavek 47. člena ZZK-1.