vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka ali naroka – ravnanje stranke - upravičen razlog
Upravičen razlog za zamudo je lahko le vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje. Vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše slučaju, ki se ji je zgodil.
Na podlagi ugotovitve, da je bila površina pred kavarno spolzka in poledenela ter da ni bila postavljena opozorilna tabla, je sodišče pravilno zaključilo, da zavarovanec toženke ni ravnal z dolžno skrbnostjo, zaradi česar je podana njegova krivdna odškodninska odgovornost.
ZDR člen 82, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 211, 211/1, 257, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – policist – rok za podajo odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja – zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - goljufija
Tožnik (policist) je s tem, ko je sestavil zapisnike oziroma druge uradne dokumente o prometnih nesrečah, ki se v resnici sploh niso zgodile takrat in v tistih okoliščinah, ki so navedene v zapisniku, zlorabil svoj uradni položaj policista in s temi zapisniki lastnikom avtomobilov omogočil, da so od zavarovalnic dobili izplačano odškodnino, kar pomeni, da jim je omogočil, da so pridobili protipravno premoženjsko korist, saj brez njegove zlorabe položaja te koristi ne bi mogli pridobiti. S takšnim svojim ravnanjem je tožnik izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1 in goljufije po tretjem odstavku 211. člena KZ-1.
pravdna in procesna sposobnost – visečnost pravde - smrt stranke med visečnostjo pravde – procesno nasledstvo – premoženjska pravica
Ovire za obravnavo tožbe, ki jih je na strani tožnika ugotovilo sodišče prve stopnje, so po njegovi smrti med pravdo odpadle z vstopom pravdno in procesno sposobnega dediča v njegov položaj, ki je odobril njegova procesna dejanja in predlagal nadaljevanje pravde. Procesnih pomanjkljivosti za vodenje pravde torej ni.
pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča - sklenitev prodajne pogodbe - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - zastaralni rok za vložitev tožbe na izstavitev zemljiškoknjižne listine
V prvem odstavku 22. člena ZKZ se predvideni 60-dnevni rok nanaša na vložitev vloge za odobritev pravnega posla na upravni enoti, medtem ko za uveljavljanje zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine veljajo »zgolj« z OZ predvideni zastaralni roki.
Pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča je sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote.
prometna nesreča – povrnitev škode – vzročna zveza – trditvena podlaga – eventualna maksima – spor majhne vrednosti – materialno procesno vodstvo – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožnik brez svoje krivde ni mogel vedeti, da se bo v postopku kot odločilno izkazalo dejstvo, ali je bilo vozilo v času nesreče obremenjeno. Sodišče ga v okviru materialnega procesnega vodstva, ki je v sporih majhne vrednosti sicer omejeno, ne pa izključeno, ni pozvalo, naj se opredeli do tega, ali je bilo vozilo tedaj obremenjeno (150 kg pujs v prtljažniku). S tem, ko je navajanje tovrstnih dejstev šele ob ogledu kraja nesreče štelo kot prepozno, je kršilo tožnikovo pravico do izjave.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica – vsebina darilne pogodbe – prejem darila – oporočni dedič
Izjav nujnih dedinj na zapuščinski obravnavi ni mogoče šteti kot priznanj zatrjevanj oporočnih dedičev, da je šlo pri premoženju, ki je bilo predmet darilne pogodbe, za skupno premoženje pokojnega in njegove žene in da je zato šteti, da je pokojna zapustnikova hči prejela od zapustnika darilo v višini ½ predmeta darilne pogodbe.
začasna odredba – spor iz razmerij med starši in otroki – dokazovanje nevarnosti – težko nadomestljiva škoda – otrok – menjava vrtca
Izdajanja začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroki je specifično, saj je treba upoštevati, da gre za občutljivo področje, ki narekuje še tehtnejšo presojo. Izdaja začasne odredbe je potrebna le, kadar se ugotovijo okoliščine, iz katerih zaradi zagotovitve največje koristi otroka izhaja nujnost ukrepanja že tekom postopka.
Menjava vrtca pri običajni stopnji čustvovanja in samozavesti ne bi smela vplivati tako travmatično, da bi jo moralo sodišče z začasno odredbo preprečiti.
pozneje najdeno premoženje – oporočno dedovanje – rok za uveljavljanje neveljavnosti oporoke – nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrednost novo najdenega premoženja – vračunanje volila v dedni delež
Tudi novo najdeno premoženje je treba razdeliti na podlagi oporočnega dedovanja. Vendar je eden izmed dedičev po tem, ko je bilo najdeno to premoženje, uveljavljal nujni delež. Za ugotovitev, ali je bil njegov nujni delež (kljub prejetemu volilu) prikrajšan ali ne, bi bilo treba ugotoviti, ali gre za bistveno povečan obseg premoženja oziroma kakšna je vrednost podedovanega premoženja.
zaščita pred vznemirjanjem lastninske pravice – negatorni zahtevek – dovoljenje za poseg v lastninsko pravico - pooblastilo – učinek pooblastila
Če se tožeča stranka trditvi o obstoju pooblastila za izdajo dovoljenja ne upre z navajanjem konkretnih okoliščin, ki omogočajo uporabo 72., 73. in 78. člena OZ, je treba ugotoviti, da dejanje pooblaščenca zavezuje pooblastitelja v razmerju do tretjih.
Obstoj dovoljenja tožeče stranke za poseg v njeno lastninsko pravico izključuje protipravnost takšnega ravnanja tožene stranke.
oprostitev plačila sodnih taks – nepremično premoženje – stroški predlagatelja – zdravljenje v tujini
Pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je mogoče upoštevati tudi specifične večje stroške predlagatelja (in njegove družine) npr. zaradi zdravljenja v tujini, vendar le, če je to nujno, ker v Sloveniji ni na voljo ustreznega zdravljenja.
Med premoženje predlagatelja sodi tudi nepremično premoženje, saj ima tržno vrednost.
predlog za oprostitev plačila taks – osnovni znesek minimalnega dohodka – nepremičnina, v kateri predlagatelj živi – pravočasna dopolnitev predloga
Tožnica razen mesečne pokojnine v višini 88,92 EUR drugih dohodkov nima, kar pomeni, da ti ne presegajo dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.
stroški in odmera nagrade izvedencu – izvedenina – pobuda za izvedbo dokazov – dokumentacija o mediacijskem postopku
Ravnanje izvedenca, ko je v mnenju pojasnil, na katera od zastavljenih vprašanj brez preizkusa ni mogel podati odgovora, je pravilno. Kadar izvedenec meni, da je treba ugotoviti določeno okoliščino, ker si brez njih ne more ustvariti mnenja, mora dati sodišču ustrezno pobudo, kateri dokazi naj se še izvedejo. Sodišče nato odloči, da bo dodatne dokaze izvedlo, ali ne.
Dokumentacija o mediacijskem postopku torej niti ne sme biti del pravdnega spisa in se pri odmeri nagrade izvedencu za študij spisa ne more upoštevati.
sklepčnost tožbe – zamudna sodba v postopku po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu
Institut zamudne sodbe je glede na pogoje, ki jih mora izpolnjevati, uporabljiv le v rednem pravdnem postopku, ki se začne s tožbo in ne v pravdnem postopku, ki se nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu (pod predpostavko, da je sodišče razveljavilo izdani sklep o izvršbi, čeprav dolžnika nista vložila ugovora).
Tožeča stranka je v utemeljitev t.i. objektivne nevarnosti navajala tudi pravno pomembna dejstva, glede katerih se sodišče prve stopnje ni opredelilo, in sicer, da je toženka vložila predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki se po naravi stvari vloži v primeru slabega finančnega stanja. Po presoji pritožbenega sodišča gre za odločilna dejanska vprašanja, glede katerih izpodbijani sklep nima razlogov. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
priposestvovanje služnosti – služnost v javno korist – razlastitev – nerazumljivost obrazložitve – protispisnost
Vtoževana služnost predstavlja poseg države kot nosilca javnega interesa(oziroma oseb, ki jim država poveri izvajanje tega interesa) v zasebno lastnino, zato za pridobitev take služnosti ni mogoče uporabiti splošnih pravil o možnih načinih pridobitve služnosti. Povedano pomeni, da priposestvovanje kot način omejitve lastninske pravice v javno korist, ni dopustno, saj bi pomenilo poseg v z ustavo zavarovano pravico do zasebne lastnine.
vpisana prepoved odtujitve in obremenitve – ovira za vknjižbo lastninske pravice v korist upravičenca prepovedi – izbris po uradni dolžnosti
Vpisana prepoved odtujitve in obremenitve ni ovira za vknjižbo lastninske pravice v korist upravičenca iz prepovedi. Predlagani vpis namreč pomeni realizacijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, za zavarovanje prav te realizacije sta stranki pogodbe dogovorili v korist predlagatelja prepoved odtujitve in obremenitve. Postopanje zemljiškoknjižnega sodišča v opisani situaciji ureja 4. odstavek 47. člena ZZK-1.