začasna odredba – spor iz razmerij med starši in otroki – dokazovanje nevarnosti – težko nadomestljiva škoda – otrok – menjava vrtca
Izdajanja začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroki je specifično, saj je treba upoštevati, da gre za občutljivo področje, ki narekuje še tehtnejšo presojo. Izdaja začasne odredbe je potrebna le, kadar se ugotovijo okoliščine, iz katerih zaradi zagotovitve največje koristi otroka izhaja nujnost ukrepanja že tekom postopka.
Menjava vrtca pri običajni stopnji čustvovanja in samozavesti ne bi smela vplivati tako travmatično, da bi jo moralo sodišče z začasno odredbo preprečiti.
pozneje najdeno premoženje – oporočno dedovanje – rok za uveljavljanje neveljavnosti oporoke – nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrednost novo najdenega premoženja – vračunanje volila v dedni delež
Tudi novo najdeno premoženje je treba razdeliti na podlagi oporočnega dedovanja. Vendar je eden izmed dedičev po tem, ko je bilo najdeno to premoženje, uveljavljal nujni delež. Za ugotovitev, ali je bil njegov nujni delež (kljub prejetemu volilu) prikrajšan ali ne, bi bilo treba ugotoviti, ali gre za bistveno povečan obseg premoženja oziroma kakšna je vrednost podedovanega premoženja.
ZASP člen 9, 9/1, 9/1-3, 59, 81, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3, 151, 151/2, 151/3, 151/4. OZ člen 198.
dokazno breme - male pravice - obvezno kolektivno upravljanje - obvezno kolektivno upravljanje malih pravic - prisilna licenca - odpoved uveljavljanju materialni avtorski pravici - male pravice tujih avtorjev
Slovenska kolektivna organizacija daje uporabniku dovoljenje tako za uporabo tujega repertoarja kot za domača dela, avtor pa se zaradi uzakonjenega obveznega kolektivnega upravljanja malih avtorskih pravic ne more izogniti kolektivnemu upravljanju teh pravic niti v primeru, če se je odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic.
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku.
zaščita pred vznemirjanjem lastninske pravice – negatorni zahtevek – dovoljenje za poseg v lastninsko pravico - pooblastilo – učinek pooblastila
Če se tožeča stranka trditvi o obstoju pooblastila za izdajo dovoljenja ne upre z navajanjem konkretnih okoliščin, ki omogočajo uporabo 72., 73. in 78. člena OZ, je treba ugotoviti, da dejanje pooblaščenca zavezuje pooblastitelja v razmerju do tretjih.
Obstoj dovoljenja tožeče stranke za poseg v njeno lastninsko pravico izključuje protipravnost takšnega ravnanja tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0061191
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6.
stvarna pristojnost – avtorski spor – postopek zavarovanja – predlog za izdajo začasne odredbe
Če Okrožno sodišče v Ljubljani že obravnava spor iz avtorske pravice, je pristojno tudi za obravnavanje predloga za izdajo začasne odredbe v zvezi s tem zahtevkom.
sklep o dedovanju – razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka
Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da pritožnika nista dediča, je ravnalo pravilno, ko zapuščinskega postopka ni prekinilo, ampak je o zadevi odločilo, stranke pa napotilo, da lahko urejajo razmere v civilnem pravdnem postopku z vložitvijo v ustrezne tožbe.
predlog za oprostitev plačila taks – osnovni znesek minimalnega dohodka – nepremičnina, v kateri predlagatelj živi – pravočasna dopolnitev predloga
Tožnica razen mesečne pokojnine v višini 88,92 EUR drugih dohodkov nima, kar pomeni, da ti ne presegajo dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.
vrednost spornega predmeta – prenizka vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – vrednost nepremičnine
Sodišče ima glede tožnikove navedbe spornega predmeta korekturno dolžnost, ki pa je omejena do faze obravnavanja glavne stvari. Korektura je torej možna tudi po predhodnem preizkusu tožbe in pred razpisom glavne obravnave; brez sodelovanja pravdnih strank. Pritožbeni očitek, da je sodišče brez predhodnega poziva strank samo označilo sporno vrednost, je zato neutemeljen.
pravdna in procesna sposobnost – visečnost pravde - smrt stranke med visečnostjo pravde – procesno nasledstvo – premoženjska pravica
Ovire za obravnavo tožbe, ki jih je na strani tožnika ugotovilo sodišče prve stopnje, so po njegovi smrti med pravdo odpadle z vstopom pravdno in procesno sposobnega dediča v njegov položaj, ki je odobril njegova procesna dejanja in predlagal nadaljevanje pravde. Procesnih pomanjkljivosti za vodenje pravde torej ni.
odpoved dediščini – odpoved dediščini v korist sodediča – izjava v pritožbenem postopku
Pritožnica, ki se je šele v pritožbenem postopku odpovedala dediščini v korist svojega sodediča, ne more doseči spremembe izpodbijanega sklepa o dedovanju. Izjavo o tem, ali sprejemajo dediščino ali pa se ji odpovedujejo, namreč lahko prizadete osebe podajo pri sodišču le do konca postopka na prvi stopnji oziroma do izdaje sklepa o dedovanju. Izpodbijani sklep o dedovanju pa ni nobena ovira za pritožnico, da svoj dedni delež prepusti sodediču.
Na (predhodno) vprašanje, ali je bila tožnica lastnica stanovanja (tudi) v času, na katerega se nanašajo vtoževani računi, bo moralo sodišče prve stopnje odgovarjati samo.
pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča - sklenitev prodajne pogodbe - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - zastaralni rok za vložitev tožbe na izstavitev zemljiškoknjižne listine
V prvem odstavku 22. člena ZKZ se predvideni 60-dnevni rok nanaša na vložitev vloge za odobritev pravnega posla na upravni enoti, medtem ko za uveljavljanje zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine veljajo »zgolj« z OZ predvideni zastaralni roki.
Pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča je sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote.
stroški – stroški in nagrada sodnega izvedenca – pravica do nagrade – mnenje izvedenca – oprava naloge – substanciranje pritožbenih navedb – pripombe na izdelano izvedensko mnenje
Izvedencu pripada pravica do nagrade tedaj, ko je s strani sodišča postavljena naloga opravljena.
Pritožbenih očitkov ni mogoče utemeljevati s sklicevanjem na navedbe v postopku pred sodiščem prve stopnje. V pritožbi je potrebno vselej substancirano navesti argumente, ki naj bi jo utemeljevali.
Vsebinske pripombe na izdelano izvedensko mnenje v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedencu niso pravno upoštevne. Tožnikovo nestrinjanje z izdelanim izvedenskim mnenjem ne odreka izvedencu pravice do plačila za opravljeno delo.
priposestvovanje služnosti – služnost v javno korist – razlastitev – nerazumljivost obrazložitve – protispisnost
Vtoževana služnost predstavlja poseg države kot nosilca javnega interesa(oziroma oseb, ki jim država poveri izvajanje tega interesa) v zasebno lastnino, zato za pridobitev take služnosti ni mogoče uporabiti splošnih pravil o možnih načinih pridobitve služnosti. Povedano pomeni, da priposestvovanje kot način omejitve lastninske pravice v javno korist, ni dopustno, saj bi pomenilo poseg v z ustavo zavarovano pravico do zasebne lastnine.
Tožeča stranka je v utemeljitev t.i. objektivne nevarnosti navajala tudi pravno pomembna dejstva, glede katerih se sodišče prve stopnje ni opredelilo, in sicer, da je toženka vložila predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki se po naravi stvari vloži v primeru slabega finančnega stanja. Po presoji pritožbenega sodišča gre za odločilna dejanska vprašanja, glede katerih izpodbijani sklep nima razlogov. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
sklepčnost tožbe – zamudna sodba v postopku po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu
Institut zamudne sodbe je glede na pogoje, ki jih mora izpolnjevati, uporabljiv le v rednem pravdnem postopku, ki se začne s tožbo in ne v pravdnem postopku, ki se nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu (pod predpostavko, da je sodišče razveljavilo izdani sklep o izvršbi, čeprav dolžnika nista vložila ugovora).
Z razveljavitvijo določb ZPUOOD je odpadla pravna podlaga za odločanje o odpustu obveznosti, podlage za odločitev o predlaganem zahtevku pa ni najti niti v nobenem drugem predpisu.
OZ člen 149, 150. ZDARS člen 3č, 3č/1, 3č/3, 3č/3-1. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 13, 14, 19.
Stvar je nevarna, če zaradi svojih lastnosti, položaja, načina in kraja uporabe pomeni nevarnost za nastanek škode. Nedvomno predstavlja nevarno stvar podstavek, ki ga lahko premaknejo mimo vozeča vozila na avtocesti in ki že po logiki stvari ne sme biti pritrjen na podlago, drugotožena stranka pa premikov mimo vozečih vozil sploh ne more preprečiti in nemudoma odpravljati posledic, saj bi to terjalo stalno prisotnost njenih delavcev na tem delu avtoceste, kar ni izvedljivo.