identifikacijski znak nepremičnine - stari identifikacijski znaki - sprememba katastrskih podatkov o nepremičnini - presoja identitete nepremičnine
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da v primeru, ko je predlogu za glavni vpis priložena listina, v kateri je nepremičnina, glede katere se predlaga vpis, označena s "staro" identifikacijsko oznako, katere spremembo je zemljiškoknjižno sodišče medtem po uradni dolžnosti poočitalo, zemljiškoknjižno sodišče predloga za vpis ne sme samodejno zavrniti, ampak mora preizkusiti, ali gre za isto nepremičnino.
OZ člen 837. ZFPPIPP člen 244. 244/1, 245, 245/2, 383, 383/1. ZPP člen 101, 101/2, 137, 137/1, 339, 339/2, 339/2-8.
kontradiktornost postopka – ugovor zastaranja terjatve – posredniška pogodba – veljavnost pooblastila po začetku osebnega stečaja
Nepravilno je pritožbeno stališče prvega toženca, da bi moralo sodišče prve stopnje po zaključku stečajnega postopka vabila ponovno vročati njegovemu pooblaščencu, ki mu je, kot že obrazloženo, z začetkom dneva objave oklica o začetku stečajnega postopka pooblastilo prenehalo. Le-to ni ponovno „oživelo“ oziroma stopilo v veljavo z zaključkom stečajnega postopka, kot to zmotno meni prvi toženec, ampak bi moral slednji, v kolikor je želel, da ga tudi po zaključku stečajnega postopka zastopa (prejšnji) pooblaščenec, le-tega ponovno pooblastiti. Vročitev zadnjega vabila prvemu tožencu osebno je bila torej pravilna.
Ker je v skladu z 837. členom OZ plačilo posrednika odvisno prav od sklenitve pogodbe, je obsežnejša aktivnost druge toženke v tej „predpogodbeni“ fazi povsem razumljiva. Za opravila po sklenitvi kupoprodajne pogodbe (primopredaja, urejanje kredita), kamor sodi tudi oprava vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo, pa bi bil upoštevaje, da od njih plačilo posrednika po posredniški pogodbi ni več odvisno, tudi po presoji sodišča druge stopnje potreben še dodaten dogovor z drugo toženko poleg posredniške pogodbe, tožnika pa niti z njima sklenjene posredniške pogodbe po vsem zgoraj obrazloženem nista uspela dokazati.
Šesti odstavek 502. člena ZGD-1 namreč dovoljuje družbi, če ta ali družbeniki od izključenega družbenika zahtevajo plačilo odškodnine, da sme izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža zadržati do pravnomočnosti sodbe, s katero je odločeno o tem odškodninskem zahtevku, ne daje podlage za zaključek v smislu obstoja ugovornega razloga iz 6. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ.
sklepčnost tožbe – zamudna sodba v postopku po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu
Institut zamudne sodbe je glede na pogoje, ki jih mora izpolnjevati, uporabljiv le v rednem pravdnem postopku, ki se začne s tožbo in ne v pravdnem postopku, ki se nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu (pod predpostavko, da je sodišče razveljavilo izdani sklep o izvršbi, čeprav dolžnika nista vložila ugovora).
OZ člen 149, 150. ZDARS člen 3č, 3č/1, 3č/3, 3č/3-1. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 13, 14, 19.
Stvar je nevarna, če zaradi svojih lastnosti, položaja, načina in kraja uporabe pomeni nevarnost za nastanek škode. Nedvomno predstavlja nevarno stvar podstavek, ki ga lahko premaknejo mimo vozeča vozila na avtocesti in ki že po logiki stvari ne sme biti pritrjen na podlago, drugotožena stranka pa premikov mimo vozečih vozil sploh ne more preprečiti in nemudoma odpravljati posledic, saj bi to terjalo stalno prisotnost njenih delavcev na tem delu avtoceste, kar ni izvedljivo.
ZON v okviru oddelka 3.6 (Drugi ukrepi varstva naravnih vrednot) ureja več oblik varstva. Iz sistematične razlage tretjega odst. 86. člena(3), glede na zgoraj povzeta dejstva izhaja, da je bilo potrebno pridobiti soglasje upravne enote v zvezi z drugo alinejo 86. člena ZON (soglasje pridobitelja, podano v obliki ((pisne)) izjave, da soglaša z varstvenimi režimi in razvojnimi usmeritvami na zavarovanem območju) in da je kot sankcija za kršitev določena ničnost pravnega posla. Navkljub tako jasnim določilom, predvsem pa določitvi sankcije ničnosti (izbira zakonodajalca) pa sodišče druge stopnje meni, da se lahko tudi v takšnih primerih uporabijo splošna določila OZ, ki strogost te sankcije lahko omilijo, mednje pa sodi tudi določilo o konvalidaciji pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz 90. člena OZ.
Dne 14.4.2003, ko sta pogodbeni stranki dosegli soglasje volj o vseh bistvenih sestavinah pogodbe in ta konsenz izrazili v pisni obliki, je nastal omenjeni zavezovalni posel. Predmet posebnega postopka po ZKZ – odobritev pravnega posla – je tako omenjeni zavezovalni posel in presoja njegove (ne)skladnosti s posebnimi omejitvenimi določili po ZKZ je časovno vezana na trenutek sklenitve te pogodbe.
pravočasnost ugovora – vložišče za zemljiškoknjižne zadeve
Nasprotna udeleženca sta bila s pravnim poukom v sklepu natančno poučena, v kakšni obliki je potrebno ugovor vložiti, katero je pristojno sodišče, pri katerem se vloži (pisen) ugovor in na kateri naslov (Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralno vložišče za zemljiškoknjižne zadeve, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana). Zaradi tega v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o njuni nevednosti oziroma očitni pomoti pri pošiljanju ugovora na nepravi naslov in v nepravilni obliki.
Z razveljavitvijo določb ZPUOOD je odpadla pravna podlaga za odločanje o odpustu obveznosti, podlage za odločitev o predlaganem zahtevku pa ni najti niti v nobenem drugem predpisu.
ZP-1 člen 19, 19/1, 19/5, 202, 202b, 202b/2, 202b/5.
uklonilni zapor – ugovor – predlog za nadomestitev globe
Če storilec hkrati z ugovorom zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora predlaga tudi nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, mora sodišče najprej odločiti o tem predlogu in šele nato o ugovoru.
ZP-1 člen 114, 114/4, 114/5, 155, 155/1-6, 155/1-8. Ustava RS člen 22, 29.
kršitev pravice do obrambe – nedovoljen dokaz – obveščanje obdolženca
S tem, ko obdolženec o zaslišanju prič ni bil korektno obveščen, mu je bilo kršeno eno izmed temeljnih načel v postopku o prekršku kot delu kazenskega prava in najbolj temeljna procesna pravica obrambe nasploh, ker ni imel možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev ter da se seznani s potekom dokaznega postopka in se postopka tudi udeleži, in se tako sodba o prekršku opira na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin in na dokaze, na katere se po določbah ZP-1 ne more opirati.
prevedba v plačni razred – določitev količnika osnovne plače – zavrženje tožbe – pravočasno uveljavljenje sodnega varstva – procesna predpostavka – predhoden postopek pri delodajalcu
Predhodno uveljavljenje varstva pravic pri delodajalcu je procesna predpostavka za sodno varstvo. Tožnik (vojak) odločb o določitvi plač ni izpodbijal, zato so postale dokončne in pravnomočne. Tožbo v delu, kjer je tožnik zahteval od tožene stranke razporeditev v drug plačni razred in obračun in izplačilo razlik v plači, je zato potrebno zavreči.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - zavrženje tožbe – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Tožnik je tožbo na ugotovitev obstoja delovnega razmerja (po prenehanju zaposlitve pri toženi stranki) vložil po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka (3. odstavek 204. člena ZDR), kar je prepozno, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – padec pri sestopanju iz kabine bagra – vzročna zveza – višina odškodnine – odmera odškodnine
Tožena stranka je tožniku kot starejšemu delavcu brez njegovega soglasja nalagala delo preko polnega delovnega časa. Zaradi opravljanja dela preko polnega delovnega časa, je bil utrujen, v posledici česar je pri sestopu z bagra z višine 1 metra s kolenom udaril v gosenico stroja in zdrsnil na tla ter utrpel poškodbe. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so podani vsi elementi odškodninske odgovornosti tožene stranke za obravnavano nezgodo.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 179, 179/1, 179/2. ZPOMZO-1 člen 3, 3/3.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu - eksplozija razpočnika – odmera odškodnine – višina odškodnine - valorizacija akontacije odškodnine – delno plačilo
Tožniku je v levo nogo priletel kovinski tujek, ki je nastal zaradi eksplozije razpočnika, zaradi česar je utrpel poškodbe. Ker tožena stranka ni zagotovila varnega dela, je podana njena krivdna odgovornost za nastalo škodo.
V primeru, ko je bila odškodnina delno plačana, je treba valorizirati delno plačilo, in sicer tako, da se pri odmeri odškodnine revalorizira že izplačan znesek na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
Toženi stranki v zvezi z obravnavanim delovnim sporom niso nastali nobeni stroški, ki bi bili potrebni za pravdo, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožena stranka sama krije svoje pravdne stroške.
V 2. odstavku 4. točke pogodbe o zaposlitvi je določeno, da pogodbeni stranki soglašata, da delavcu, ki ne izpolni pogoja iz 1. odstavka 4. člena pogodbe, s katerim se je tožnik zavezal, da bo v dveh letih od dneva sklenitve pogodbe uspešno končal temeljno vojaško strokovno usposabljanje in šolo za častnike, pogodba o zaposlitvi preneha veljati v roku 30 dni od datuma, določenega za zaključek usposabljanja. V tem primeru mora delavec povrniti vse stroške vojaškega strokovnega usposabljanja, ki zajemajo nadomestila plače za čas odsotnosti z dela in neposredne stroške izobraževanja (šolnine, prijave, kotizacije ...). Tožnik je bil razporejen na dolžnost kandidata za častnika – pripravnika z visoko strokovno izobrazbo in nato na formacijsko dolžnost kandidat za častnika na formacijo Vojaške šole in je bil napoten na šolanje za častnika. Ves čas zaposlitve pri toženi stranki, vse do prekinitve šolanja zaradi neizpolnjevanja pogojev za uspešno zaključitev 1. faze izobraževanja in usposabljanja na Šoli za častnike, je bil torej na izobraževanju in ni opravljal drugega dela za toženo stranko. Zato je glede na citirano pogodbeno določilo tožnik dolžan vrniti toženi stranki tudi stroške nadomestila plače v bruto zneskih, ki nedvomno spadajo med „vse stroške izobraževanja“ po citirani določbi pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – predsednik sindikata – sindikat pri delodajalcu - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Ker je bil tožnik v času odpovedi predsednik sindikata, ki je bil pri toženi stranki veljavno organiziran, mu tožena stranka, ne da bi pridobila soglasje sindikata, ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 54. ZDSS-1 člen 42, 42/2. ZObr člen 92, 92/1, 92/1-2, 100a, 100a/1, 100a/2, 100a/5, 100a/8. ZJU člen 39. ZSSloV člen 95, 95/1, 95/2.
javni uslužbenec – vojak - uveljavljenje pravic iz delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe – pravočasnost tožbe – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – sklenitev pogodbe o zaposlitvi
Tožnik (vojak), za katerega se sicer glede varstva pravic uporablja ZObr in ne ZJU, je vložil tožbo v roku 30 dni po prejemu drugostopenjske odločitve. Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da bi moral tožbo vložiti v roku iz osmega odstavka 100a. člena ZObr, torej po nadaljnjih 30 dneh po tem, ko tožena stranka v 60 dneh ni odločila o ugovoru. Tožnik je namreč imel pravico vložiti tožbo zoper odločbo o ugovoru.
Tožnik (vojak) je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena na podlagi ZObr, ki je specialni predpis, se z iztekom tega časa ni mogla spremeniti v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav je tožnik po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, še vedno ostal na delu. Določba 54. člena ZDR se namreč v tem primeru ne more uporabiti. Tožnik tako ob uveljavitvi ZSSloV s toženo stranko ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Zato je tožena stranka na podlagi 95. člena ZSSloV tožniku pravilno ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi.