Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 60. ZSPJS člen 2.
plača - stimulacija
Tožnik - jahalni učitelj dela nastopanja v programih dresure ni opravljal poleg svojega rednega dela, ampak to delo sodi v opis del in nalog delovnega mesta jahalnega učitelja, zato ni upravičen do plačila stimulacije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – predsednik sindikata – sindikat pri delodajalcu - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Ker je bil tožnik v času odpovedi predsednik sindikata, ki je bil pri toženi stranki veljavno organiziran, mu tožena stranka, ne da bi pridobila soglasje sindikata, ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
V 2. odstavku 4. točke pogodbe o zaposlitvi je določeno, da pogodbeni stranki soglašata, da delavcu, ki ne izpolni pogoja iz 1. odstavka 4. člena pogodbe, s katerim se je tožnik zavezal, da bo v dveh letih od dneva sklenitve pogodbe uspešno končal temeljno vojaško strokovno usposabljanje in šolo za častnike, pogodba o zaposlitvi preneha veljati v roku 30 dni od datuma, določenega za zaključek usposabljanja. V tem primeru mora delavec povrniti vse stroške vojaškega strokovnega usposabljanja, ki zajemajo nadomestila plače za čas odsotnosti z dela in neposredne stroške izobraževanja (šolnine, prijave, kotizacije ...). Tožnik je bil razporejen na dolžnost kandidata za častnika – pripravnika z visoko strokovno izobrazbo in nato na formacijsko dolžnost kandidat za častnika na formacijo Vojaške šole in je bil napoten na šolanje za častnika. Ves čas zaposlitve pri toženi stranki, vse do prekinitve šolanja zaradi neizpolnjevanja pogojev za uspešno zaključitev 1. faze izobraževanja in usposabljanja na Šoli za častnike, je bil torej na izobraževanju in ni opravljal drugega dela za toženo stranko. Zato je glede na citirano pogodbeno določilo tožnik dolžan vrniti toženi stranki tudi stroške nadomestila plače v bruto zneskih, ki nedvomno spadajo med „vse stroške izobraževanja“ po citirani določbi pogodbe o zaposlitvi.
ZZVZZ člen 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
bolniški stalež – poslabšanje zdravstvenega stanja
Pri tožnici po tem, ko ji je bil bolniški stalež, odprt zaradi pulmološkega stanja, zaključen dne 6. 10. 2009, dne 7. 10. 2009 ni prišlo do nenadnega in nepričakovanega poslabšanja pulmološkega stanja, zato je tožbeni zahtevek, da se ugotovi začasna nezmožnost za delo za dne 7. 10. 2009 zaradi poslabšanja pulmološkega stanja neutemeljen. Zaradi drugih zdravstvenih težav bi tožnici lahko bolniški stalež z dnem 7. 10. 2009 odprla osebna zdravnica.
izplačilo odpravnine – direktor – razrešitev s funkcije – bistvena kršitve določb postopka – pravnomočno razsojena stvar
Tožnik do vtoževane odpravnine, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi za primer razrešitve s funkcije direktorja, ni upravičen, ker je s svojim protipravnim ravnanjem toženi stranki povzročil veliko materialno škodo, kar je po pogodbi o zaposlitvi razlog, ki pravico do odpravnine izključuje.
Pritožbena navedba, da je tožeča stranka kršila davčne predpise, ravno potrjuje navedbo tožeče stranke, da je dobropis izdala le kot posledico preklicanih računov zaradi neplačil tožene stranke v izogib plačila davčnih obveznosti. Zatrjevana kršitev davčnih predpisov pa na samo obveznost tožene stranke za plačilo opravljenih storitev v tem pravdnem postopku nima nobenega vpliva.
obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - pogodba o zaposlitvi - navidezna pogodba - elementi delovnega razmerja
Tožeča stranka je vložila tožbo, v kateri je zahtevala ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi. Zatrjuje, da gre le za navidezno pogodbo, ki ni sklenjena z namenom sklenitve delovnega razmerja, ki se kot tako dejansko tudi ni izvrševalo. Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da sporna pogodba o zaposlitvi ni nična, saj se ni opredelilo do tožbenih zatrjevanj, da je prokuristka s podpisom pogodbe o zaposlitvi zlorabila položaj, ker že več let ni delala pri toženi stranki.
Delovno razmerje med delavcem in delodajalcem obstoji, če so podani vsi elementi delovnega razmerja (4. člen ZDR). Sama podpisana pogodba o zaposlitvi, če se ne izvršuje, še ne zagotavlja obstoja delovnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074428
ZPP člen 12, 212.
dobava blaga – računi in dobavnice – dokazovanje terjatev – pavšalen odgovor – obrazloženost stroškovne odločitve
Podlago tožbenemu zahtevku predstavlja 11 računov, ki jih tožena stranka ni zavrnila, tem pa so priložene dobavnice, ki so podpisane s strani trgovskega potnika tožeče stranke in predstavnika tožene stranke. S tem je tožeča stranka zanesljivo dokazala obstoj in višino svoje terjatve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – zagovor – pravica do zagovora
ZDR ne zahteva, da mora biti zagovor dan pred delodajalcem v ustni obliki. Bistveno je, da je tožena stranka tožnikoma dejansko omogočila, da se predhodno seznanita z očitkom kršitev in, da se tudi ustrezno zagovarjata. Tožnika sta pravico do zagovora izkoristila s tem ko sta se ga udeležila njuna pooblaščenca, ki nista predlagala preložitev zagovora in sta zoper določno opredeljen očitek predložila zagovor tožnikov v pisni obliki. Dolžnost delodajalca, da zagovor tožnikom omogoči v smislu drugega odstavka 83. člena ZDR, je bila s tem izpolnjena.
Tožnika nista (vestno) opravila delovne naloge, ki izhaja iz opisa njunega delovnega mesta (nista sporočila plana terminov terapij za prvo polletje), pri čemer je opuščanje in odklanjanje njunih delovnih nalog povzročilo motnje v delovnem procesu, kar je hujša kršitev obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055525
ZPP člen 212, 286. ZOR člen 270, 270/1, 273, 273/5, 274, 277, 313. OZ člen 247, 1060.
pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – izpolnitev v širšem pomenu – prevzem nepremičnine – zakonske zamudne obresti – pravilo o vračunavanju – ultra alterum tantum
Glede na opisana pogodbena določila za odločitev o obveznosti plačila pogodbene kazni sam trenutek izročitve nepremičnine in s tem izpolnitve v ožjem pomenu ni pomemben. Odločilno je, kdaj je tožena stranka nepremičnino tožeči stranki izročila brez pomanjkljivosti in napak.
Pogodbeni termin „celotno plačilo kupnine“, kar je bil pogoj za izročitev nepremičnine, ne pomeni, da dolžnost plačila glavne obveznosti vsebuje tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti. Svojo obveznost je namreč tožeča stranka izpolnila s plačilom celotne glavnice – torej kupnine. Zakonske zamudne obresti pa predstavljajo stransko terjatev in so po svoji naravi objektivna posledica ter kazen za dolžnikovo zamudo s plačilom kupnine.
ZIZ člen 1, 1/1, 17, 17/2, 17/2-3. ZOdv člen 65, 65/3. SPZ člen 199, 199/2. PZ člen 818, 818/1. ZDR člen 175, 175/3.
izvršilni naslov – odločba disciplinskega organa po ZOdv – sodna pristojnost za izvršbo
Za sodno izvršbo je potrebno izredno zakonsko določilo, ki daje posamezni odločbi lastnost izvršilnega naslova. Če izvršljiva listina ni hkrati tudi izvršilni naslov, samo dejstvo, da je pravnomočna in izvršljiva, na dovolitev sodne izvršbe ne more vplivati.
Ker ZOdv določa le izvršljivost odločbe disciplinskega organa, lastnosti izvršilnega naslova pa ji ne daje tudi noben drugi akt iz 17. člena ZIZ, ta ne more biti podlaga za sodno izvršbo.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 22. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2. ZPP člen 214, 214/5.
zdravljenje v tujini - porod v tujini - zasebno potovanje - načrtovan porod - splošno znana dejstva
Ker se je porod pri tožnici, ko je zaradi dopusta bivala v tujini (v Avstriji), že pričel in sta bila zdravljenje oziroma nujna medicinska pomoč pri spontano začetem porodu nujna in potrebna, pri tem pa ni šlo za načrtovan porod v tujini, ima pravico do povračila stroškov poroda.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 169, 243, 243/4, 347. ZPIZ-1 člen 209.
plača - regres za letni dopust – bistvena kršitev določb postopka – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – zastaranje – plačilo prispevkov – samostojni podjetnik
Dohodek, ki ga je tožnik ustvaril v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz naslova samozaposlitve, ko delavec opravlja delo samostojno in neodvisno, na tej podlagi pa je bil tudi zavarovan za polni delovni čas, predstavlja plačilo za delo oziroma korist, ki nadomešča izgubo izplačil iz naslova plače pri delodajalcu (toženi stranki). Zato je pri odločanju o tožnikovem zahtevku v skladu z določbama 169 in 243/4 OZ potrebno upoštevati, da je za prejete dohodke iz naslova dela tožnik sam zmanjšal škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega izpada plače pri toženi stranki.
Vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi predpostavlja, da je bil tožnik od dneva prenehanja delovnega razmerja tudi materialno prikrajšan zaradi neizplačevanja prejemkov iz delovnega razmerja. Njihovo plačilo bi zato lahko od tožene stranke zahteval že od dneva nastanka vsakokratnega materialnega prikrajšanja, t. j. od dneva zapadlosti plač oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi mu bili sicer izplačani, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja. Stališče, da se zapadlost odškodninske terjatve ne veže na pravnomočnost odločitve o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, velja tako tudi za reparacijsko terjatev. Zato je potrebno glede uveljavljanih denarnih terjatev tožnika upoštevati, da so zapadle v plačilo na dan, ko bi mu bile sicer izplačane, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja.
Dejstvo, da je bil tožnik sicer zavarovan kot samostojni podjetnik posameznik ne pomeni, da v obravnavanem primeru ni pravne podlage za obračun plačila prispevkov od plač iz delovnega razmerja.
sklep o dedovanju – napotitev na pravdo – nadaljevanje zapuščinske obravnave
Na pravdo napoteni dedič ni izpolnil pogoja iz sklepa o napotitvi na pravdo, saj je bil napoten, da vloži tožbo zoper vse preostale zakonite dediče, tožbo pa je vložil le zoper eno dedinjo. Sodišče je zato utemeljeno štelo, da ni ravnal po napotitvenem sklepu in zapuščinsko obravnavo nadaljevalo in končalo ne glede na zahteve, glede katerih je sodišče dediča napotilo na pravdo.
ZDR člen 47, 88, 88/3, 90, 90/3, 204, 204/3. ZPP člen 181, 274.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – sorazmerni del odpravnine
Veljavna zakonodaja sodišču ne daje podlage, da bi presojalo ustreznost zaposlitve tožnice po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila sklenjena na podlagi določbe 47. člena ZDR. Določba člena 90/3 ZDR omogoča presojo ustreznosti zaposlitve le v primeru, ko je delavcu podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga in obenem ponujena sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v skladu z členom 88/3 ZDR. ZDR kot materialnopravni predpis tako ne daje podlage za vtoževanje ugotovitvenega zahtevka za ustreznost oziroma neustreznost ponujene zaposlitve.
Drugačna razporeditev delovnega časa (izmensko delo, delo ob sobotah) na presojo ustreznosti zaposlitve glede na kriterij delovnega časa ni odločilnega pomena.
Pri zaposlitvi tožnika je šlo za spremembo delodajalca po 73. členu ZDR. Toženec je namreč potem, ko je prenehal z dejavnostjo kot samostojni podjetnik, dejavnost in oba zaposlena delavca prenesel v d.o.o.. Tožniku je bila zato pravilno prisojena odpravnina, glede na trajanje delovnega razmerja tudi pri prejšnjem delodajalcu.
nadurno delo - plačilo nadur - plačilo nadurnega dela - delo preko polnega delovnega časa - plačilo dela preko polnega delovnega časa – vodilni delavec – posebnosti urejanja delovnega časa
Stranki sta v skladu s 157. členom ZDR predvideli, da določb tega zakona zaradi narave tožničinega dela ne bo mogoče upoštevati in se izrecno dogovorili, da tožnica dela v neopredeljenem delovnem času, da nima pravice do plačila za delo preko polnega delovnega časa, v kolikor to delo ni odobreno s posebnim sklepom predsednika uprave. Tožnica je bila pri razporejanju delovnega časa samostojna. Tožnici dela preko polnega delovnega časa oziroma podaljšanega delovnika ni odredil delodajalec, sodelovanje pri projektnih skupinah, ki so se navezovale na delovni proces, je sodilo v opis del in nalog njenega delovnega mesta, tudi kot namestnice direktorja, zato do dodatnega plačila za ure, opravljene nad polnim delovnim časom, ni upravičena.