Konkretizacija tožbenega zahtevka in njegova natančna opredelitev je stvar tožnika, ki je v tem individualnem sporu ves čas imel tudi pravnega zastopnika, in je bil celo večkrat pozvan, da svoje tožbene navedbe ustrezno dopolni. Ker tožnik tudi v ponovljenem postopku ni natančneje opredelil tožbenega zahtevka, ni uspel dokazati utemeljenosti svojega zahtevka, kar je razlog za njegovo zavrnitev.
Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 69. Posebni tarifni del Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji zaradi realizacije Zakona o sistemu plač v javnem sektorju člen 6. Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči člen 3.
plačilo razlike plače – uvrstitev v višji plačni razred - zdravnik - uvrščanje na podlagi posebnih pogojev dela – PPD – urgentna služba – nujna medicinska pomoč
Tožena stranka nima organizirane službe nujne medicinske pomoči, zato tožnik v to službo ni in ne more biti vključen. Dodatek za posebne pogoje dela PPD2, ki med drugim velja za zdravnike, ki poleg dela v ambulanti opravljajo operativno delo v operacijski dvorani ali urgentno službo na terenu, se lahko uporabi neposredno na podlagi KPZZ, vendar le v primeru, da je takšna služba organizirana.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – predsednik sindikata – sindikat pri delodajalcu - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Ker je bil tožnik v času odpovedi predsednik sindikata, ki je bil pri toženi stranki veljavno organiziran, mu tožena stranka, ne da bi pridobila soglasje sindikata, ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 54. ZDSS-1 člen 42, 42/2. ZObr člen 92, 92/1, 92/1-2, 100a, 100a/1, 100a/2, 100a/5, 100a/8. ZJU člen 39. ZSSloV člen 95, 95/1, 95/2.
javni uslužbenec – vojak - uveljavljenje pravic iz delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe – pravočasnost tožbe – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – sklenitev pogodbe o zaposlitvi
Tožnik (vojak), za katerega se sicer glede varstva pravic uporablja ZObr in ne ZJU, je vložil tožbo v roku 30 dni po prejemu drugostopenjske odločitve. Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da bi moral tožbo vložiti v roku iz osmega odstavka 100a. člena ZObr, torej po nadaljnjih 30 dneh po tem, ko tožena stranka v 60 dneh ni odločila o ugovoru. Tožnik je namreč imel pravico vložiti tožbo zoper odločbo o ugovoru.
Tožnik (vojak) je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena na podlagi ZObr, ki je specialni predpis, se z iztekom tega časa ni mogla spremeniti v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav je tožnik po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, še vedno ostal na delu. Določba 54. člena ZDR se namreč v tem primeru ne more uporabiti. Tožnik tako ob uveljavitvi ZSSloV s toženo stranko ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Zato je tožena stranka na podlagi 95. člena ZSSloV tožniku pravilno ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – drugačna organizacija dela – zunanji izvajalci
Tožena stranka je s tem, ko se je odločila, da bo prodala 15 vlečnih vozil in v posledici tega odpovedala pogodbo o zaposlitvi 10 voznikom, ki so opravljali delo voznika vlečnega vozila, spremenila organizacijo dela, kar predstavlja utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po določenem številu voznikov vlečnih vozil.
Tudi če je tožena stranka po poteku odpovednega roka tožniku sklepala pogodbe civilnega prava (podjemne pogodbe z zunanjimi izvajalci za enkratne prevoze), to ni razlog za nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku. Delodajalec se namreč lahko odloči za drugačno organizacijo oziroma način dela, tako da delovne naloge tudi odda zunanjim izvajalcem, kar ima za posledico zmanjšanje števila delavcev, zaposlenih na tem delovnem mestu.
sklep o dedovanju – napotitev na pravdo – nadaljevanje zapuščinske obravnave
Na pravdo napoteni dedič ni izpolnil pogoja iz sklepa o napotitvi na pravdo, saj je bil napoten, da vloži tožbo zoper vse preostale zakonite dediče, tožbo pa je vložil le zoper eno dedinjo. Sodišče je zato utemeljeno štelo, da ni ravnal po napotitvenem sklepu in zapuščinsko obravnavo nadaljevalo in končalo ne glede na zahteve, glede katerih je sodišče dediča napotilo na pravdo.
ZDR člen 47, 88, 88/3, 90, 90/3, 204, 204/3. ZPP člen 181, 274.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – sorazmerni del odpravnine
Veljavna zakonodaja sodišču ne daje podlage, da bi presojalo ustreznost zaposlitve tožnice po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila sklenjena na podlagi določbe 47. člena ZDR. Določba člena 90/3 ZDR omogoča presojo ustreznosti zaposlitve le v primeru, ko je delavcu podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga in obenem ponujena sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v skladu z členom 88/3 ZDR. ZDR kot materialnopravni predpis tako ne daje podlage za vtoževanje ugotovitvenega zahtevka za ustreznost oziroma neustreznost ponujene zaposlitve.
Drugačna razporeditev delovnega časa (izmensko delo, delo ob sobotah) na presojo ustreznosti zaposlitve glede na kriterij delovnega časa ni odločilnega pomena.
Pritožbena navedba, da je tožeča stranka kršila davčne predpise, ravno potrjuje navedbo tožeče stranke, da je dobropis izdala le kot posledico preklicanih računov zaradi neplačil tožene stranke v izogib plačila davčnih obveznosti. Zatrjevana kršitev davčnih predpisov pa na samo obveznost tožene stranke za plačilo opravljenih storitev v tem pravdnem postopku nima nobenega vpliva.
ZPIZ-1 člen 392. ZPIZ člen 71. ZZZDR člen 13, 42, 64.
vdovska pokojnina – izvenzakonska skupnost
Ker tožnica in pokojni zavarovanec, po katerem tožnica uveljavlja pravico do vdovske pokojnine, nista živela v veljavni izvenzakonski skupnosti, saj je bil pokojni zavarovanec še v zakonski zvezi, poleg tega pa je izvenzakonska skupnost prenehala pred smrtjo zavarovanca, tožnica nima pravice do vdovske pokojnine.
ZDR člen 7, 7/2, 159, 159/1, 160. ZRSin člen 7, 9, 9/1. ZKolP člen 5, 5/1, 11, 11/1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2, 3.
Pravico tožnice – novinarke do letnega dopusta je potrebno presojati glede na določbe KPPN, četudi za njo in toženo stranko veljata poleg KPPN še KPČIZKD in PKP, ker so določbe KPPN za delavca (tožnico) najbolj ugodne. To izhaja iz (smiselnega) upoštevanja načela hierarhije kolektivnih pogodb, kot je določeno s 5. členom ZKolP.
Dneve rekreativnega oddiha ni mogoče všteti v dneve letnega dopusta, ampak gre pri rekreativnem oddihu za pravico delavca, ki je določena za novinarje po KPPN.
Delavec izdaje novega obvestila o višini letnega dopusta od delodajalca ne more zahtevati, lahko zahteva le ugotovitev nezakonitosti obvestila, ki je bilo izdano, in priznanje določenega števila dni letnega dopusta.
Za presojo dobrovernosti pridobitelja, od katere je odvisen obseg njegove obrestne obveznosti, je odločilen trenutek pridobitve, ne pa trenutek odpadle podlage.
obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - pogodba o zaposlitvi - navidezna pogodba - elementi delovnega razmerja
Tožeča stranka je vložila tožbo, v kateri je zahtevala ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi. Zatrjuje, da gre le za navidezno pogodbo, ki ni sklenjena z namenom sklenitve delovnega razmerja, ki se kot tako dejansko tudi ni izvrševalo. Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da sporna pogodba o zaposlitvi ni nična, saj se ni opredelilo do tožbenih zatrjevanj, da je prokuristka s podpisom pogodbe o zaposlitvi zlorabila položaj, ker že več let ni delala pri toženi stranki.
Delovno razmerje med delavcem in delodajalcem obstoji, če so podani vsi elementi delovnega razmerja (4. člen ZDR). Sama podpisana pogodba o zaposlitvi, če se ne izvršuje, še ne zagotavlja obstoja delovnega razmerja.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 169, 243, 243/4, 347. ZPIZ-1 člen 209.
plača - regres za letni dopust – bistvena kršitev določb postopka – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – zastaranje – plačilo prispevkov – samostojni podjetnik
Dohodek, ki ga je tožnik ustvaril v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz naslova samozaposlitve, ko delavec opravlja delo samostojno in neodvisno, na tej podlagi pa je bil tudi zavarovan za polni delovni čas, predstavlja plačilo za delo oziroma korist, ki nadomešča izgubo izplačil iz naslova plače pri delodajalcu (toženi stranki). Zato je pri odločanju o tožnikovem zahtevku v skladu z določbama 169 in 243/4 OZ potrebno upoštevati, da je za prejete dohodke iz naslova dela tožnik sam zmanjšal škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega izpada plače pri toženi stranki.
Vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi predpostavlja, da je bil tožnik od dneva prenehanja delovnega razmerja tudi materialno prikrajšan zaradi neizplačevanja prejemkov iz delovnega razmerja. Njihovo plačilo bi zato lahko od tožene stranke zahteval že od dneva nastanka vsakokratnega materialnega prikrajšanja, t. j. od dneva zapadlosti plač oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi mu bili sicer izplačani, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja. Stališče, da se zapadlost odškodninske terjatve ne veže na pravnomočnost odločitve o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, velja tako tudi za reparacijsko terjatev. Zato je potrebno glede uveljavljanih denarnih terjatev tožnika upoštevati, da so zapadle v plačilo na dan, ko bi mu bile sicer izplačane, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja.
Dejstvo, da je bil tožnik sicer zavarovan kot samostojni podjetnik posameznik ne pomeni, da v obravnavanem primeru ni pravne podlage za obračun plačila prispevkov od plač iz delovnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055525
ZPP člen 212, 286. ZOR člen 270, 270/1, 273, 273/5, 274, 277, 313. OZ člen 247, 1060.
pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – izpolnitev v širšem pomenu – prevzem nepremičnine – zakonske zamudne obresti – pravilo o vračunavanju – ultra alterum tantum
Glede na opisana pogodbena določila za odločitev o obveznosti plačila pogodbene kazni sam trenutek izročitve nepremičnine in s tem izpolnitve v ožjem pomenu ni pomemben. Odločilno je, kdaj je tožena stranka nepremičnino tožeči stranki izročila brez pomanjkljivosti in napak.
Pogodbeni termin „celotno plačilo kupnine“, kar je bil pogoj za izročitev nepremičnine, ne pomeni, da dolžnost plačila glavne obveznosti vsebuje tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti. Svojo obveznost je namreč tožeča stranka izpolnila s plačilom celotne glavnice – torej kupnine. Zakonske zamudne obresti pa predstavljajo stransko terjatev in so po svoji naravi objektivna posledica ter kazen za dolžnikovo zamudo s plačilom kupnine.
ZPIZ-1 člen 71, 91, 94, 163, 397, 397/3, 446. ZUP člen 113, 113/1.
nadomestilo za invalidnost – spremembe v stanju invalidnosti – nove pravice
Ker je pri tožniku, invalidu III. kategorije in uživalcu pravice do nadomestila za čas čakanja, prišlo do sprememb v stanju invalidnosti in s tem do poslabšanja invalidnosti (potrebne so dodatne omejitve pri delu), ima pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami in pravico do nadomestila za invalidnost, kljub temu da se kategorija invalidnosti ni spremenila in je še nadalje invalid III. kategorije.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – zagovor – pravica do zagovora
ZDR ne zahteva, da mora biti zagovor dan pred delodajalcem v ustni obliki. Bistveno je, da je tožena stranka tožnikoma dejansko omogočila, da se predhodno seznanita z očitkom kršitev in, da se tudi ustrezno zagovarjata. Tožnika sta pravico do zagovora izkoristila s tem ko sta se ga udeležila njuna pooblaščenca, ki nista predlagala preložitev zagovora in sta zoper določno opredeljen očitek predložila zagovor tožnikov v pisni obliki. Dolžnost delodajalca, da zagovor tožnikom omogoči v smislu drugega odstavka 83. člena ZDR, je bila s tem izpolnjena.
Tožnika nista (vestno) opravila delovne naloge, ki izhaja iz opisa njunega delovnega mesta (nista sporočila plana terminov terapij za prvo polletje), pri čemer je opuščanje in odklanjanje njunih delovnih nalog povzročilo motnje v delovnem procesu, kar je hujša kršitev obveznosti.
URS člen 25. ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1, 143/2, 145, 145/2. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 20.
pravica do pravnega sredstva - stroški postopka - obrazložitev sklepa o stroških - izdatki za hrambo odvzetih predmetov - hramba odvzetih predmetov
Smisel ustavnega zagotovila iz 25. člena Ustave ni le v tem, da zagotavlja posamezniku pravico do vložitve pravnega sredstva, temveč predvsem v tem, da lahko z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravne interese.
S Pravilnikom je določena tarifa za plačilo za hrambo (1,5 točke na dan za vsakih 100 kg predmetov, če njihova skupna teža ne presega 5 ton) in manipulacijo (10 točk za vsakih 100 kg predmetov, če njihova skupna teža ne presega 5 ton) ter sestavo prevzemnega zapisnika in vpis v skupno evidenco (50 točk), s Tarifo pa so določeni dolžnost povrnitve stroškov izvršitelja in stalni znesek za obračun stroškov v vrednosti 20 točk ter vrednost točke.
Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine primera, vendar je trditveno in dokazno breme o premoženjskem in družinskem stanju na stranki sami.
Za taksno oprostitev ne zadošča že dejstvo o brezposelnosti prosilca.