Konkretizacija tožbenega zahtevka in njegova natančna opredelitev je stvar tožnika, ki je v tem individualnem sporu ves čas imel tudi pravnega zastopnika, in je bil celo večkrat pozvan, da svoje tožbene navedbe ustrezno dopolni. Ker tožnik tudi v ponovljenem postopku ni natančneje opredelil tožbenega zahtevka, ni uspel dokazati utemeljenosti svojega zahtevka, kar je razlog za njegovo zavrnitev.
Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 60. ZSPJS člen 2.
plača - stimulacija
Tožnik - jahalni učitelj dela nastopanja v programih dresure ni opravljal poleg svojega rednega dela, ampak to delo sodi v opis del in nalog delovnega mesta jahalnega učitelja, zato ni upravičen do plačila stimulacije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – predsednik sindikata – sindikat pri delodajalcu - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Ker je bil tožnik v času odpovedi predsednik sindikata, ki je bil pri toženi stranki veljavno organiziran, mu tožena stranka, ne da bi pridobila soglasje sindikata, ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
prevedba v plačni razred – določitev količnika osnovne plače – zavrženje tožbe – pravočasno uveljavljenje sodnega varstva – procesna predpostavka – predhoden postopek pri delodajalcu
Predhodno uveljavljenje varstva pravic pri delodajalcu je procesna predpostavka za sodno varstvo. Tožnik (vojak) odločb o določitvi plač ni izpodbijal, zato so postale dokončne in pravnomočne. Tožbo v delu, kjer je tožnik zahteval od tožene stranke razporeditev v drug plačni razred in obračun in izplačilo razlik v plači, je zato potrebno zavreči.
Sodišče je v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP odločilo, da se šteje pritožba za umaknjeno. Tako je odločilo, ker sodna taksa za pritožbo ni bila plačana in tudi niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Obrok je zapadel, ni bil plačan. V taksnem nalogu je bila pritožnica opozorjena na posledico, ki jo bo doletela, če ne bo ravnala v skladu s taksnim nalogom.
URS člen 25. ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1, 143/2, 145, 145/2. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 20.
pravica do pravnega sredstva - stroški postopka - obrazložitev sklepa o stroških - izdatki za hrambo odvzetih predmetov - hramba odvzetih predmetov
Smisel ustavnega zagotovila iz 25. člena Ustave ni le v tem, da zagotavlja posamezniku pravico do vložitve pravnega sredstva, temveč predvsem v tem, da lahko z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravne interese.
S Pravilnikom je določena tarifa za plačilo za hrambo (1,5 točke na dan za vsakih 100 kg predmetov, če njihova skupna teža ne presega 5 ton) in manipulacijo (10 točk za vsakih 100 kg predmetov, če njihova skupna teža ne presega 5 ton) ter sestavo prevzemnega zapisnika in vpis v skupno evidenco (50 točk), s Tarifo pa so določeni dolžnost povrnitve stroškov izvršitelja in stalni znesek za obračun stroškov v vrednosti 20 točk ter vrednost točke.
ZDR člen 47, 88, 88/3, 90, 90/3, 204, 204/3. ZPP člen 181, 274.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – sorazmerni del odpravnine
Veljavna zakonodaja sodišču ne daje podlage, da bi presojalo ustreznost zaposlitve tožnice po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila sklenjena na podlagi določbe 47. člena ZDR. Določba člena 90/3 ZDR omogoča presojo ustreznosti zaposlitve le v primeru, ko je delavcu podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga in obenem ponujena sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v skladu z členom 88/3 ZDR. ZDR kot materialnopravni predpis tako ne daje podlage za vtoževanje ugotovitvenega zahtevka za ustreznost oziroma neustreznost ponujene zaposlitve.
Drugačna razporeditev delovnega časa (izmensko delo, delo ob sobotah) na presojo ustreznosti zaposlitve glede na kriterij delovnega časa ni odločilnega pomena.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 169, 243, 243/4, 347. ZPIZ-1 člen 209.
plača - regres za letni dopust – bistvena kršitev določb postopka – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – zastaranje – plačilo prispevkov – samostojni podjetnik
Dohodek, ki ga je tožnik ustvaril v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz naslova samozaposlitve, ko delavec opravlja delo samostojno in neodvisno, na tej podlagi pa je bil tudi zavarovan za polni delovni čas, predstavlja plačilo za delo oziroma korist, ki nadomešča izgubo izplačil iz naslova plače pri delodajalcu (toženi stranki). Zato je pri odločanju o tožnikovem zahtevku v skladu z določbama 169 in 243/4 OZ potrebno upoštevati, da je za prejete dohodke iz naslova dela tožnik sam zmanjšal škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega izpada plače pri toženi stranki.
Vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi predpostavlja, da je bil tožnik od dneva prenehanja delovnega razmerja tudi materialno prikrajšan zaradi neizplačevanja prejemkov iz delovnega razmerja. Njihovo plačilo bi zato lahko od tožene stranke zahteval že od dneva nastanka vsakokratnega materialnega prikrajšanja, t. j. od dneva zapadlosti plač oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi mu bili sicer izplačani, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja. Stališče, da se zapadlost odškodninske terjatve ne veže na pravnomočnost odločitve o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, velja tako tudi za reparacijsko terjatev. Zato je potrebno glede uveljavljanih denarnih terjatev tožnika upoštevati, da so zapadle v plačilo na dan, ko bi mu bile sicer izplačane, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja.
Dejstvo, da je bil tožnik sicer zavarovan kot samostojni podjetnik posameznik ne pomeni, da v obravnavanem primeru ni pravne podlage za obračun plačila prispevkov od plač iz delovnega razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – drugačna organizacija dela – zunanji izvajalci
Tožena stranka je s tem, ko se je odločila, da bo prodala 15 vlečnih vozil in v posledici tega odpovedala pogodbo o zaposlitvi 10 voznikom, ki so opravljali delo voznika vlečnega vozila, spremenila organizacijo dela, kar predstavlja utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po določenem številu voznikov vlečnih vozil.
Tudi če je tožena stranka po poteku odpovednega roka tožniku sklepala pogodbe civilnega prava (podjemne pogodbe z zunanjimi izvajalci za enkratne prevoze), to ni razlog za nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku. Delodajalec se namreč lahko odloči za drugačno organizacijo oziroma način dela, tako da delovne naloge tudi odda zunanjim izvajalcem, kar ima za posledico zmanjšanje števila delavcev, zaposlenih na tem delovnem mestu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074428
ZPP člen 12, 212.
dobava blaga – računi in dobavnice – dokazovanje terjatev – pavšalen odgovor – obrazloženost stroškovne odločitve
Podlago tožbenemu zahtevku predstavlja 11 računov, ki jih tožena stranka ni zavrnila, tem pa so priložene dobavnice, ki so podpisane s strani trgovskega potnika tožeče stranke in predstavnika tožene stranke. S tem je tožeča stranka zanesljivo dokazala obstoj in višino svoje terjatve.
ZZVZZ člen 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
bolniški stalež – poslabšanje zdravstvenega stanja
Pri tožnici po tem, ko ji je bil bolniški stalež, odprt zaradi pulmološkega stanja, zaključen dne 6. 10. 2009, dne 7. 10. 2009 ni prišlo do nenadnega in nepričakovanega poslabšanja pulmološkega stanja, zato je tožbeni zahtevek, da se ugotovi začasna nezmožnost za delo za dne 7. 10. 2009 zaradi poslabšanja pulmološkega stanja neutemeljen. Zaradi drugih zdravstvenih težav bi tožnici lahko bolniški stalež z dnem 7. 10. 2009 odprla osebna zdravnica.
Pritožbena navedba, da je tožeča stranka kršila davčne predpise, ravno potrjuje navedbo tožeče stranke, da je dobropis izdala le kot posledico preklicanih računov zaradi neplačil tožene stranke v izogib plačila davčnih obveznosti. Zatrjevana kršitev davčnih predpisov pa na samo obveznost tožene stranke za plačilo opravljenih storitev v tem pravdnem postopku nima nobenega vpliva.
ZPIZ-1 člen 392. ZPIZ člen 71. ZZZDR člen 13, 42, 64.
vdovska pokojnina – izvenzakonska skupnost
Ker tožnica in pokojni zavarovanec, po katerem tožnica uveljavlja pravico do vdovske pokojnine, nista živela v veljavni izvenzakonski skupnosti, saj je bil pokojni zavarovanec še v zakonski zvezi, poleg tega pa je izvenzakonska skupnost prenehala pred smrtjo zavarovanca, tožnica nima pravice do vdovske pokojnine.
ZDR člen 7, 7/2, 159, 159/1, 160. ZRSin člen 7, 9, 9/1. ZKolP člen 5, 5/1, 11, 11/1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2, 3.
Pravico tožnice – novinarke do letnega dopusta je potrebno presojati glede na določbe KPPN, četudi za njo in toženo stranko veljata poleg KPPN še KPČIZKD in PKP, ker so določbe KPPN za delavca (tožnico) najbolj ugodne. To izhaja iz (smiselnega) upoštevanja načela hierarhije kolektivnih pogodb, kot je določeno s 5. členom ZKolP.
Dneve rekreativnega oddiha ni mogoče všteti v dneve letnega dopusta, ampak gre pri rekreativnem oddihu za pravico delavca, ki je določena za novinarje po KPPN.
Delavec izdaje novega obvestila o višini letnega dopusta od delodajalca ne more zahtevati, lahko zahteva le ugotovitev nezakonitosti obvestila, ki je bilo izdano, in priznanje določenega števila dni letnega dopusta.
sklep o dedovanju – napotitev na pravdo – nadaljevanje zapuščinske obravnave
Na pravdo napoteni dedič ni izpolnil pogoja iz sklepa o napotitvi na pravdo, saj je bil napoten, da vloži tožbo zoper vse preostale zakonite dediče, tožbo pa je vložil le zoper eno dedinjo. Sodišče je zato utemeljeno štelo, da ni ravnal po napotitvenem sklepu in zapuščinsko obravnavo nadaljevalo in končalo ne glede na zahteve, glede katerih je sodišče dediča napotilo na pravdo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je v smislu racionalizacije poslovanja ukinila tožničino delovno mesto, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da je na strani tožene stranke obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi.
Organizacijski razlog za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela je lahko podan tudi takrat, ko delodajalec sicer dosega dobre finančne rezultate.
Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo navedla, da tožniku vtoževanih regresov ni izplačala, tožnik pa tudi ni dal nobenega pisnega soglasja, da bi toženec karkoli lahko pobotal, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo zahtevku po plačilu regresov.
Za presojo dobrovernosti pridobitelja, od katere je odvisen obseg njegove obrestne obveznosti, je odločilen trenutek pridobitve, ne pa trenutek odpadle podlage.
Kljub ugotovljeni alkoholiziranost zavarovanec ne bi izgubil kritne pravice, če bi dokazal, da ni kriv za prometno nesrečo ali da njegova alkoholiziranost ni v vzročni zvezi z nastalo škodo; lahko pa tudi dokaže, da je k nezgodi prispeval tudi oškodovanec.