ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 169, 243, 243/4, 347. ZPIZ-1 člen 209.
plača - regres za letni dopust – bistvena kršitev določb postopka – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – zastaranje – plačilo prispevkov – samostojni podjetnik
Dohodek, ki ga je tožnik ustvaril v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz naslova samozaposlitve, ko delavec opravlja delo samostojno in neodvisno, na tej podlagi pa je bil tudi zavarovan za polni delovni čas, predstavlja plačilo za delo oziroma korist, ki nadomešča izgubo izplačil iz naslova plače pri delodajalcu (toženi stranki). Zato je pri odločanju o tožnikovem zahtevku v skladu z določbama 169 in 243/4 OZ potrebno upoštevati, da je za prejete dohodke iz naslova dela tožnik sam zmanjšal škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega izpada plače pri toženi stranki.
Vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi predpostavlja, da je bil tožnik od dneva prenehanja delovnega razmerja tudi materialno prikrajšan zaradi neizplačevanja prejemkov iz delovnega razmerja. Njihovo plačilo bi zato lahko od tožene stranke zahteval že od dneva nastanka vsakokratnega materialnega prikrajšanja, t. j. od dneva zapadlosti plač oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi mu bili sicer izplačani, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja. Stališče, da se zapadlost odškodninske terjatve ne veže na pravnomočnost odločitve o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, velja tako tudi za reparacijsko terjatev. Zato je potrebno glede uveljavljanih denarnih terjatev tožnika upoštevati, da so zapadle v plačilo na dan, ko bi mu bile sicer izplačane, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja.
Dejstvo, da je bil tožnik sicer zavarovan kot samostojni podjetnik posameznik ne pomeni, da v obravnavanem primeru ni pravne podlage za obračun plačila prispevkov od plač iz delovnega razmerja.
sklep o dedovanju – napotitev na pravdo – nadaljevanje zapuščinske obravnave
Na pravdo napoteni dedič ni izpolnil pogoja iz sklepa o napotitvi na pravdo, saj je bil napoten, da vloži tožbo zoper vse preostale zakonite dediče, tožbo pa je vložil le zoper eno dedinjo. Sodišče je zato utemeljeno štelo, da ni ravnal po napotitvenem sklepu in zapuščinsko obravnavo nadaljevalo in končalo ne glede na zahteve, glede katerih je sodišče dediča napotilo na pravdo.
obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - pogodba o zaposlitvi - navidezna pogodba - elementi delovnega razmerja
Tožeča stranka je vložila tožbo, v kateri je zahtevala ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi. Zatrjuje, da gre le za navidezno pogodbo, ki ni sklenjena z namenom sklenitve delovnega razmerja, ki se kot tako dejansko tudi ni izvrševalo. Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da sporna pogodba o zaposlitvi ni nična, saj se ni opredelilo do tožbenih zatrjevanj, da je prokuristka s podpisom pogodbe o zaposlitvi zlorabila položaj, ker že več let ni delala pri toženi stranki.
Delovno razmerje med delavcem in delodajalcem obstoji, če so podani vsi elementi delovnega razmerja (4. člen ZDR). Sama podpisana pogodba o zaposlitvi, če se ne izvršuje, še ne zagotavlja obstoja delovnega razmerja.
Kljub ugotovljeni alkoholiziranost zavarovanec ne bi izgubil kritne pravice, če bi dokazal, da ni kriv za prometno nesrečo ali da njegova alkoholiziranost ni v vzročni zvezi z nastalo škodo; lahko pa tudi dokaže, da je k nezgodi prispeval tudi oškodovanec.
ZPIZ-1 člen 392. ZPIZ člen 71. ZZZDR člen 13, 42, 64.
vdovska pokojnina – izvenzakonska skupnost
Ker tožnica in pokojni zavarovanec, po katerem tožnica uveljavlja pravico do vdovske pokojnine, nista živela v veljavni izvenzakonski skupnosti, saj je bil pokojni zavarovanec še v zakonski zvezi, poleg tega pa je izvenzakonska skupnost prenehala pred smrtjo zavarovanca, tožnica nima pravice do vdovske pokojnine.
ZDR člen 7, 7/2, 159, 159/1, 160. ZRSin člen 7, 9, 9/1. ZKolP člen 5, 5/1, 11, 11/1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2, 3.
Pravico tožnice – novinarke do letnega dopusta je potrebno presojati glede na določbe KPPN, četudi za njo in toženo stranko veljata poleg KPPN še KPČIZKD in PKP, ker so določbe KPPN za delavca (tožnico) najbolj ugodne. To izhaja iz (smiselnega) upoštevanja načela hierarhije kolektivnih pogodb, kot je določeno s 5. členom ZKolP.
Dneve rekreativnega oddiha ni mogoče všteti v dneve letnega dopusta, ampak gre pri rekreativnem oddihu za pravico delavca, ki je določena za novinarje po KPPN.
Delavec izdaje novega obvestila o višini letnega dopusta od delodajalca ne more zahtevati, lahko zahteva le ugotovitev nezakonitosti obvestila, ki je bilo izdano, in priznanje določenega števila dni letnega dopusta.
ZIZ člen 1, 1/1, 17, 17/2, 17/2-3. ZOdv člen 65, 65/3. SPZ člen 199, 199/2. PZ člen 818, 818/1. ZDR člen 175, 175/3.
izvršilni naslov – odločba disciplinskega organa po ZOdv – sodna pristojnost za izvršbo
Za sodno izvršbo je potrebno izredno zakonsko določilo, ki daje posamezni odločbi lastnost izvršilnega naslova. Če izvršljiva listina ni hkrati tudi izvršilni naslov, samo dejstvo, da je pravnomočna in izvršljiva, na dovolitev sodne izvršbe ne more vplivati.
Ker ZOdv določa le izvršljivost odločbe disciplinskega organa, lastnosti izvršilnega naslova pa ji ne daje tudi noben drugi akt iz 17. člena ZIZ, ta ne more biti podlaga za sodno izvršbo.
Pritožbena navedba, da je tožeča stranka kršila davčne predpise, ravno potrjuje navedbo tožeče stranke, da je dobropis izdala le kot posledico preklicanih računov zaradi neplačil tožene stranke v izogib plačila davčnih obveznosti. Zatrjevana kršitev davčnih predpisov pa na samo obveznost tožene stranke za plačilo opravljenih storitev v tem pravdnem postopku nima nobenega vpliva.
Pri zaposlitvi tožnika je šlo za spremembo delodajalca po 73. členu ZDR. Toženec je namreč potem, ko je prenehal z dejavnostjo kot samostojni podjetnik, dejavnost in oba zaposlena delavca prenesel v d.o.o.. Tožniku je bila zato pravilno prisojena odpravnina, glede na trajanje delovnega razmerja tudi pri prejšnjem delodajalcu.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe – ogrožanje dejavnosti
Upoštevaje, da je tožeča stranka tudi leto 2011 zaključila s čisto izgubo ter da ima še visoko preneseno izgubo, da njene kratkoročne obveznosti krepko presegajo dolgoročna sredstva ter da ne razpolaga z nobenimi denarnimi sredstvi, je zmotna odločitev prvostopnega sodišča o tožničinem neizpolnjevanju pogojev za oprostitev plačila sodne takse iz 11. člena ZST-1.
pritožba - pooblastilo za zastopanje - zavrženje pritožbe
Določba o takojšnjem zavrženju vloge, ki ji ni predloženo pooblastilo (ne da bi pooblaščenca sodišče pozivalo na predložitev pooblastila), se upošteva le v primeru, ko pooblaščenec, ki je odvetnik, brez pooblastila vloži tožbo ali pravno sredstvo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – drugačna organizacija dela – zunanji izvajalci
Tožena stranka je s tem, ko se je odločila, da bo prodala 15 vlečnih vozil in v posledici tega odpovedala pogodbo o zaposlitvi 10 voznikom, ki so opravljali delo voznika vlečnega vozila, spremenila organizacijo dela, kar predstavlja utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po določenem številu voznikov vlečnih vozil.
Tudi če je tožena stranka po poteku odpovednega roka tožniku sklepala pogodbe civilnega prava (podjemne pogodbe z zunanjimi izvajalci za enkratne prevoze), to ni razlog za nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku. Delodajalec se namreč lahko odloči za drugačno organizacijo oziroma način dela, tako da delovne naloge tudi odda zunanjim izvajalcem, kar ima za posledico zmanjšanje števila delavcev, zaposlenih na tem delovnem mestu.
Za presojo dobrovernosti pridobitelja, od katere je odvisen obseg njegove obrestne obveznosti, je odločilen trenutek pridobitve, ne pa trenutek odpadle podlage.
oprostitev plačila sodne takse – nepopolna vloga – obrazec o premoženjskem stanju
Tožena stranka navedeni vlogi ni predložila izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, temveč je vlogi priložena le prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na predpisanem obrazcu (očitno gre za predložitev napačnega obrazca). Tožena stranka ugotovitve sodišča prve stopnje, da izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu ni predložila, zgolj z navedbo, da je v vlogi z dne 15.5.2012 navedla, da je ta obrazec predložila, ni uspela izpodbiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je v smislu racionalizacije poslovanja ukinila tožničino delovno mesto, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da je na strani tožene stranke obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi.
Organizacijski razlog za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela je lahko podan tudi takrat, ko delodajalec sicer dosega dobre finančne rezultate.
Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo navedla, da tožniku vtoževanih regresov ni izplačala, tožnik pa tudi ni dal nobenega pisnega soglasja, da bi toženec karkoli lahko pobotal, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo zahtevku po plačilu regresov.
odpravnina – plačilo odpravnine – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Skladno s tretjim odstavkom 88. člena ZDR se obveznost delodajalčeve ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo nanaša le na čas do podaje odpovedi oziroma na trenutek istočasnosti z njo. Nesprejem (le) take ponudbe povzroči izgubo delavčeve pravice do odpravnine po 109. členu ZDR.