OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074428
ZPP člen 12, 212.
dobava blaga – računi in dobavnice – dokazovanje terjatev – pavšalen odgovor – obrazloženost stroškovne odločitve
Podlago tožbenemu zahtevku predstavlja 11 računov, ki jih tožena stranka ni zavrnila, tem pa so priložene dobavnice, ki so podpisane s strani trgovskega potnika tožeče stranke in predstavnika tožene stranke. S tem je tožeča stranka zanesljivo dokazala obstoj in višino svoje terjatve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – drugačna organizacija dela – zunanji izvajalci
Tožena stranka je s tem, ko se je odločila, da bo prodala 15 vlečnih vozil in v posledici tega odpovedala pogodbo o zaposlitvi 10 voznikom, ki so opravljali delo voznika vlečnega vozila, spremenila organizacijo dela, kar predstavlja utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po določenem številu voznikov vlečnih vozil.
Tudi če je tožena stranka po poteku odpovednega roka tožniku sklepala pogodbe civilnega prava (podjemne pogodbe z zunanjimi izvajalci za enkratne prevoze), to ni razlog za nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku. Delodajalec se namreč lahko odloči za drugačno organizacijo oziroma način dela, tako da delovne naloge tudi odda zunanjim izvajalcem, kar ima za posledico zmanjšanje števila delavcev, zaposlenih na tem delovnem mestu.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe – ogrožanje dejavnosti
Upoštevaje, da je tožeča stranka tudi leto 2011 zaključila s čisto izgubo ter da ima še visoko preneseno izgubo, da njene kratkoročne obveznosti krepko presegajo dolgoročna sredstva ter da ne razpolaga z nobenimi denarnimi sredstvi, je zmotna odločitev prvostopnega sodišča o tožničinem neizpolnjevanju pogojev za oprostitev plačila sodne takse iz 11. člena ZST-1.
sklep o dedovanju – napotitev na pravdo – nadaljevanje zapuščinske obravnave
Na pravdo napoteni dedič ni izpolnil pogoja iz sklepa o napotitvi na pravdo, saj je bil napoten, da vloži tožbo zoper vse preostale zakonite dediče, tožbo pa je vložil le zoper eno dedinjo. Sodišče je zato utemeljeno štelo, da ni ravnal po napotitvenem sklepu in zapuščinsko obravnavo nadaljevalo in končalo ne glede na zahteve, glede katerih je sodišče dediča napotilo na pravdo.
ZZVZZ člen 15, 15/5, 58, 60. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 7.
odpis prispevkov
Ker toženec ne vodi evidence o tožnikovem dolgu iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje, temveč jo vodi davčni organ, niso izpolnjeni pogoji za odpis prispevkov zaradi neizterljivosti s strani toženca. Ker tožniku ni bila dodeljena denarna socialna pomoč, tudi ni pogojev, da bi mu toženec dolg odpisal zaradi socialne ogroženosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je v smislu racionalizacije poslovanja ukinila tožničino delovno mesto, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da je na strani tožene stranke obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi.
Organizacijski razlog za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela je lahko podan tudi takrat, ko delodajalec sicer dosega dobre finančne rezultate.
Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo navedla, da tožniku vtoževanih regresov ni izplačala, tožnik pa tudi ni dal nobenega pisnega soglasja, da bi toženec karkoli lahko pobotal, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo zahtevku po plačilu regresov.
Kljub ugotovljeni alkoholiziranost zavarovanec ne bi izgubil kritne pravice, če bi dokazal, da ni kriv za prometno nesrečo ali da njegova alkoholiziranost ni v vzročni zvezi z nastalo škodo; lahko pa tudi dokaže, da je k nezgodi prispeval tudi oškodovanec.
Sodišče je v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP odločilo, da se šteje pritožba za umaknjeno. Tako je odločilo, ker sodna taksa za pritožbo ni bila plačana in tudi niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Obrok je zapadel, ni bil plačan. V taksnem nalogu je bila pritožnica opozorjena na posledico, ki jo bo doletela, če ne bo ravnala v skladu s taksnim nalogom.
pritožba - pooblastilo za zastopanje - zavrženje pritožbe
Določba o takojšnjem zavrženju vloge, ki ji ni predloženo pooblastilo (ne da bi pooblaščenca sodišče pozivalo na predložitev pooblastila), se upošteva le v primeru, ko pooblaščenec, ki je odvetnik, brez pooblastila vloži tožbo ali pravno sredstvo.
ZIZ člen 1, 1/1, 17, 17/2, 17/2-3. ZOdv člen 65, 65/3. SPZ člen 199, 199/2. PZ člen 818, 818/1. ZDR člen 175, 175/3.
izvršilni naslov – odločba disciplinskega organa po ZOdv – sodna pristojnost za izvršbo
Za sodno izvršbo je potrebno izredno zakonsko določilo, ki daje posamezni odločbi lastnost izvršilnega naslova. Če izvršljiva listina ni hkrati tudi izvršilni naslov, samo dejstvo, da je pravnomočna in izvršljiva, na dovolitev sodne izvršbe ne more vplivati.
Ker ZOdv določa le izvršljivost odločbe disciplinskega organa, lastnosti izvršilnega naslova pa ji ne daje tudi noben drugi akt iz 17. člena ZIZ, ta ne more biti podlaga za sodno izvršbo.
ZPIZ-1 člen 71, 91, 94, 163, 397, 397/3, 446. ZUP člen 113, 113/1.
nadomestilo za invalidnost – spremembe v stanju invalidnosti – nove pravice
Ker je pri tožniku, invalidu III. kategorije in uživalcu pravice do nadomestila za čas čakanja, prišlo do sprememb v stanju invalidnosti in s tem do poslabšanja invalidnosti (potrebne so dodatne omejitve pri delu), ima pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami in pravico do nadomestila za invalidnost, kljub temu da se kategorija invalidnosti ni spremenila in je še nadalje invalid III. kategorije.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – zagovor – pravica do zagovora
ZDR ne zahteva, da mora biti zagovor dan pred delodajalcem v ustni obliki. Bistveno je, da je tožena stranka tožnikoma dejansko omogočila, da se predhodno seznanita z očitkom kršitev in, da se tudi ustrezno zagovarjata. Tožnika sta pravico do zagovora izkoristila s tem ko sta se ga udeležila njuna pooblaščenca, ki nista predlagala preložitev zagovora in sta zoper določno opredeljen očitek predložila zagovor tožnikov v pisni obliki. Dolžnost delodajalca, da zagovor tožnikom omogoči v smislu drugega odstavka 83. člena ZDR, je bila s tem izpolnjena.
Tožnika nista (vestno) opravila delovne naloge, ki izhaja iz opisa njunega delovnega mesta (nista sporočila plana terminov terapij za prvo polletje), pri čemer je opuščanje in odklanjanje njunih delovnih nalog povzročilo motnje v delovnem procesu, kar je hujša kršitev obveznosti.
oprostitev plačila sodne takse – nepopolna vloga – obrazec o premoženjskem stanju
Tožena stranka navedeni vlogi ni predložila izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, temveč je vlogi priložena le prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na predpisanem obrazcu (očitno gre za predložitev napačnega obrazca). Tožena stranka ugotovitve sodišča prve stopnje, da izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu ni predložila, zgolj z navedbo, da je v vlogi z dne 15.5.2012 navedla, da je ta obrazec predložila, ni uspela izpodbiti.
vrednost spornega predmeta – korigirna dolžnost sodišča – načelo venire contra factum proprium
Korigirna dolžnost sodišča glede vrednosti spornega predmeta se uresniči: zaradi enakega varstva pravic ali zaradi preprečitve zlorabe procesnih pravic.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055525
ZPP člen 212, 286. ZOR člen 270, 270/1, 273, 273/5, 274, 277, 313. OZ člen 247, 1060.
pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – izpolnitev v širšem pomenu – prevzem nepremičnine – zakonske zamudne obresti – pravilo o vračunavanju – ultra alterum tantum
Glede na opisana pogodbena določila za odločitev o obveznosti plačila pogodbene kazni sam trenutek izročitve nepremičnine in s tem izpolnitve v ožjem pomenu ni pomemben. Odločilno je, kdaj je tožena stranka nepremičnino tožeči stranki izročila brez pomanjkljivosti in napak.
Pogodbeni termin „celotno plačilo kupnine“, kar je bil pogoj za izročitev nepremičnine, ne pomeni, da dolžnost plačila glavne obveznosti vsebuje tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti. Svojo obveznost je namreč tožeča stranka izpolnila s plačilom celotne glavnice – torej kupnine. Zakonske zamudne obresti pa predstavljajo stransko terjatev in so po svoji naravi objektivna posledica ter kazen za dolžnikovo zamudo s plačilom kupnine.