izplačilo odpravnine – direktor – razrešitev s funkcije – bistvena kršitve določb postopka – pravnomočno razsojena stvar
Tožnik do vtoževane odpravnine, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi za primer razrešitve s funkcije direktorja, ni upravičen, ker je s svojim protipravnim ravnanjem toženi stranki povzročil veliko materialno škodo, kar je po pogodbi o zaposlitvi razlog, ki pravico do odpravnine izključuje.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 22. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2. ZPP člen 214, 214/5.
zdravljenje v tujini - porod v tujini - zasebno potovanje - načrtovan porod - splošno znana dejstva
Ker se je porod pri tožnici, ko je zaradi dopusta bivala v tujini (v Avstriji), že pričel in sta bila zdravljenje oziroma nujna medicinska pomoč pri spontano začetem porodu nujna in potrebna, pri tem pa ni šlo za načrtovan porod v tujini, ima pravico do povračila stroškov poroda.
ZIZ člen 1, 1/1, 17, 17/2, 17/2-3. ZOdv člen 65, 65/3. SPZ člen 199, 199/2. PZ člen 818, 818/1. ZDR člen 175, 175/3.
izvršilni naslov – odločba disciplinskega organa po ZOdv – sodna pristojnost za izvršbo
Za sodno izvršbo je potrebno izredno zakonsko določilo, ki daje posamezni odločbi lastnost izvršilnega naslova. Če izvršljiva listina ni hkrati tudi izvršilni naslov, samo dejstvo, da je pravnomočna in izvršljiva, na dovolitev sodne izvršbe ne more vplivati.
Ker ZOdv določa le izvršljivost odločbe disciplinskega organa, lastnosti izvršilnega naslova pa ji ne daje tudi noben drugi akt iz 17. člena ZIZ, ta ne more biti podlaga za sodno izvršbo.
Pri zaposlitvi tožnika je šlo za spremembo delodajalca po 73. členu ZDR. Toženec je namreč potem, ko je prenehal z dejavnostjo kot samostojni podjetnik, dejavnost in oba zaposlena delavca prenesel v d.o.o.. Tožniku je bila zato pravilno prisojena odpravnina, glede na trajanje delovnega razmerja tudi pri prejšnjem delodajalcu.
obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - pogodba o zaposlitvi - navidezna pogodba - elementi delovnega razmerja
Tožeča stranka je vložila tožbo, v kateri je zahtevala ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi. Zatrjuje, da gre le za navidezno pogodbo, ki ni sklenjena z namenom sklenitve delovnega razmerja, ki se kot tako dejansko tudi ni izvrševalo. Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da sporna pogodba o zaposlitvi ni nična, saj se ni opredelilo do tožbenih zatrjevanj, da je prokuristka s podpisom pogodbe o zaposlitvi zlorabila položaj, ker že več let ni delala pri toženi stranki.
Delovno razmerje med delavcem in delodajalcem obstoji, če so podani vsi elementi delovnega razmerja (4. člen ZDR). Sama podpisana pogodba o zaposlitvi, če se ne izvršuje, še ne zagotavlja obstoja delovnega razmerja.
nadurno delo - plačilo nadur - plačilo nadurnega dela - delo preko polnega delovnega časa - plačilo dela preko polnega delovnega časa – vodilni delavec – posebnosti urejanja delovnega časa
Stranki sta v skladu s 157. členom ZDR predvideli, da določb tega zakona zaradi narave tožničinega dela ne bo mogoče upoštevati in se izrecno dogovorili, da tožnica dela v neopredeljenem delovnem času, da nima pravice do plačila za delo preko polnega delovnega časa, v kolikor to delo ni odobreno s posebnim sklepom predsednika uprave. Tožnica je bila pri razporejanju delovnega časa samostojna. Tožnici dela preko polnega delovnega časa oziroma podaljšanega delovnika ni odredil delodajalec, sodelovanje pri projektnih skupinah, ki so se navezovale na delovni proces, je sodilo v opis del in nalog njenega delovnega mesta, tudi kot namestnice direktorja, zato do dodatnega plačila za ure, opravljene nad polnim delovnim časom, ni upravičena.
vrednost spornega predmeta – korigirna dolžnost sodišča – načelo venire contra factum proprium
Korigirna dolžnost sodišča glede vrednosti spornega predmeta se uresniči: zaradi enakega varstva pravic ali zaradi preprečitve zlorabe procesnih pravic.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – zagovor – pravica do zagovora
ZDR ne zahteva, da mora biti zagovor dan pred delodajalcem v ustni obliki. Bistveno je, da je tožena stranka tožnikoma dejansko omogočila, da se predhodno seznanita z očitkom kršitev in, da se tudi ustrezno zagovarjata. Tožnika sta pravico do zagovora izkoristila s tem ko sta se ga udeležila njuna pooblaščenca, ki nista predlagala preložitev zagovora in sta zoper določno opredeljen očitek predložila zagovor tožnikov v pisni obliki. Dolžnost delodajalca, da zagovor tožnikom omogoči v smislu drugega odstavka 83. člena ZDR, je bila s tem izpolnjena.
Tožnika nista (vestno) opravila delovne naloge, ki izhaja iz opisa njunega delovnega mesta (nista sporočila plana terminov terapij za prvo polletje), pri čemer je opuščanje in odklanjanje njunih delovnih nalog povzročilo motnje v delovnem procesu, kar je hujša kršitev obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055525
ZPP člen 212, 286. ZOR člen 270, 270/1, 273, 273/5, 274, 277, 313. OZ člen 247, 1060.
pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – izpolnitev v širšem pomenu – prevzem nepremičnine – zakonske zamudne obresti – pravilo o vračunavanju – ultra alterum tantum
Glede na opisana pogodbena določila za odločitev o obveznosti plačila pogodbene kazni sam trenutek izročitve nepremičnine in s tem izpolnitve v ožjem pomenu ni pomemben. Odločilno je, kdaj je tožena stranka nepremičnino tožeči stranki izročila brez pomanjkljivosti in napak.
Pogodbeni termin „celotno plačilo kupnine“, kar je bil pogoj za izročitev nepremičnine, ne pomeni, da dolžnost plačila glavne obveznosti vsebuje tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti. Svojo obveznost je namreč tožeča stranka izpolnila s plačilom celotne glavnice – torej kupnine. Zakonske zamudne obresti pa predstavljajo stransko terjatev in so po svoji naravi objektivna posledica ter kazen za dolžnikovo zamudo s plačilom kupnine.
pritožba - pooblastilo za zastopanje - zavrženje pritožbe
Določba o takojšnjem zavrženju vloge, ki ji ni predloženo pooblastilo (ne da bi pooblaščenca sodišče pozivalo na predložitev pooblastila), se upošteva le v primeru, ko pooblaščenec, ki je odvetnik, brez pooblastila vloži tožbo ali pravno sredstvo.
oprostitev plačila sodne takse – nepopolna vloga – obrazec o premoženjskem stanju
Tožena stranka navedeni vlogi ni predložila izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, temveč je vlogi priložena le prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na predpisanem obrazcu (očitno gre za predložitev napačnega obrazca). Tožena stranka ugotovitve sodišča prve stopnje, da izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu ni predložila, zgolj z navedbo, da je v vlogi z dne 15.5.2012 navedla, da je ta obrazec predložila, ni uspela izpodbiti.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe – ogrožanje dejavnosti
Upoštevaje, da je tožeča stranka tudi leto 2011 zaključila s čisto izgubo ter da ima še visoko preneseno izgubo, da njene kratkoročne obveznosti krepko presegajo dolgoročna sredstva ter da ne razpolaga z nobenimi denarnimi sredstvi, je zmotna odločitev prvostopnega sodišča o tožničinem neizpolnjevanju pogojev za oprostitev plačila sodne takse iz 11. člena ZST-1.
ZPIZ-1 člen 71, 91, 94, 163, 397, 397/3, 446. ZUP člen 113, 113/1.
nadomestilo za invalidnost – spremembe v stanju invalidnosti – nove pravice
Ker je pri tožniku, invalidu III. kategorije in uživalcu pravice do nadomestila za čas čakanja, prišlo do sprememb v stanju invalidnosti in s tem do poslabšanja invalidnosti (potrebne so dodatne omejitve pri delu), ima pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami in pravico do nadomestila za invalidnost, kljub temu da se kategorija invalidnosti ni spremenila in je še nadalje invalid III. kategorije.
ZZVZZ člen 15, 15/5, 58, 60. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 7.
odpis prispevkov
Ker toženec ne vodi evidence o tožnikovem dolgu iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje, temveč jo vodi davčni organ, niso izpolnjeni pogoji za odpis prispevkov zaradi neizterljivosti s strani toženca. Ker tožniku ni bila dodeljena denarna socialna pomoč, tudi ni pogojev, da bi mu toženec dolg odpisal zaradi socialne ogroženosti.
Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine primera, vendar je trditveno in dokazno breme o premoženjskem in družinskem stanju na stranki sami.
Za taksno oprostitev ne zadošča že dejstvo o brezposelnosti prosilca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061209
ZZK-A člen 243, 243/1. OZ člen 87, 87/1, 91. ZPP člen 185, 185/1.
sporazum o razvezi izročilne pogodbe - ničnost - nesklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - sprememba tožbe - nemoralno ravnanje
Ker je tožnica trdila, da je sporazum o razvezi izročilne pogodbe ničen, bi morala tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi uveljavljala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov.