ZIZ člen 1, 1/1, 17, 17/2, 17/2-3. ZOdv člen 65, 65/3. SPZ člen 199, 199/2. PZ člen 818, 818/1. ZDR člen 175, 175/3.
izvršilni naslov – odločba disciplinskega organa po ZOdv – sodna pristojnost za izvršbo
Za sodno izvršbo je potrebno izredno zakonsko določilo, ki daje posamezni odločbi lastnost izvršilnega naslova. Če izvršljiva listina ni hkrati tudi izvršilni naslov, samo dejstvo, da je pravnomočna in izvršljiva, na dovolitev sodne izvršbe ne more vplivati.
Ker ZOdv določa le izvršljivost odločbe disciplinskega organa, lastnosti izvršilnega naslova pa ji ne daje tudi noben drugi akt iz 17. člena ZIZ, ta ne more biti podlaga za sodno izvršbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – zagovor – pravica do zagovora
ZDR ne zahteva, da mora biti zagovor dan pred delodajalcem v ustni obliki. Bistveno je, da je tožena stranka tožnikoma dejansko omogočila, da se predhodno seznanita z očitkom kršitev in, da se tudi ustrezno zagovarjata. Tožnika sta pravico do zagovora izkoristila s tem ko sta se ga udeležila njuna pooblaščenca, ki nista predlagala preložitev zagovora in sta zoper določno opredeljen očitek predložila zagovor tožnikov v pisni obliki. Dolžnost delodajalca, da zagovor tožnikom omogoči v smislu drugega odstavka 83. člena ZDR, je bila s tem izpolnjena.
Tožnika nista (vestno) opravila delovne naloge, ki izhaja iz opisa njunega delovnega mesta (nista sporočila plana terminov terapij za prvo polletje), pri čemer je opuščanje in odklanjanje njunih delovnih nalog povzročilo motnje v delovnem procesu, kar je hujša kršitev obveznosti.
Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine primera, vendar je trditveno in dokazno breme o premoženjskem in družinskem stanju na stranki sami.
Za taksno oprostitev ne zadošča že dejstvo o brezposelnosti prosilca.
obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - pogodba o zaposlitvi - navidezna pogodba - elementi delovnega razmerja
Tožeča stranka je vložila tožbo, v kateri je zahtevala ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi. Zatrjuje, da gre le za navidezno pogodbo, ki ni sklenjena z namenom sklenitve delovnega razmerja, ki se kot tako dejansko tudi ni izvrševalo. Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da sporna pogodba o zaposlitvi ni nična, saj se ni opredelilo do tožbenih zatrjevanj, da je prokuristka s podpisom pogodbe o zaposlitvi zlorabila položaj, ker že več let ni delala pri toženi stranki.
Delovno razmerje med delavcem in delodajalcem obstoji, če so podani vsi elementi delovnega razmerja (4. člen ZDR). Sama podpisana pogodba o zaposlitvi, če se ne izvršuje, še ne zagotavlja obstoja delovnega razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je v smislu racionalizacije poslovanja ukinila tožničino delovno mesto, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da je na strani tožene stranke obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi.
Organizacijski razlog za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela je lahko podan tudi takrat, ko delodajalec sicer dosega dobre finančne rezultate.
Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo navedla, da tožniku vtoževanih regresov ni izplačala, tožnik pa tudi ni dal nobenega pisnega soglasja, da bi toženec karkoli lahko pobotal, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo zahtevku po plačilu regresov.
ZZVZZ člen 15, 15/5, 58, 60. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 7.
odpis prispevkov
Ker toženec ne vodi evidence o tožnikovem dolgu iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje, temveč jo vodi davčni organ, niso izpolnjeni pogoji za odpis prispevkov zaradi neizterljivosti s strani toženca. Ker tožniku ni bila dodeljena denarna socialna pomoč, tudi ni pogojev, da bi mu toženec dolg odpisal zaradi socialne ogroženosti.
ZPIZ-1 člen 71, 91, 94, 163, 397, 397/3, 446. ZUP člen 113, 113/1.
nadomestilo za invalidnost – spremembe v stanju invalidnosti – nove pravice
Ker je pri tožniku, invalidu III. kategorije in uživalcu pravice do nadomestila za čas čakanja, prišlo do sprememb v stanju invalidnosti in s tem do poslabšanja invalidnosti (potrebne so dodatne omejitve pri delu), ima pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami in pravico do nadomestila za invalidnost, kljub temu da se kategorija invalidnosti ni spremenila in je še nadalje invalid III. kategorije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055525
ZPP člen 212, 286. ZOR člen 270, 270/1, 273, 273/5, 274, 277, 313. OZ člen 247, 1060.
pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – izpolnitev v širšem pomenu – prevzem nepremičnine – zakonske zamudne obresti – pravilo o vračunavanju – ultra alterum tantum
Glede na opisana pogodbena določila za odločitev o obveznosti plačila pogodbene kazni sam trenutek izročitve nepremičnine in s tem izpolnitve v ožjem pomenu ni pomemben. Odločilno je, kdaj je tožena stranka nepremičnino tožeči stranki izročila brez pomanjkljivosti in napak.
Pogodbeni termin „celotno plačilo kupnine“, kar je bil pogoj za izročitev nepremičnine, ne pomeni, da dolžnost plačila glavne obveznosti vsebuje tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti. Svojo obveznost je namreč tožeča stranka izpolnila s plačilom celotne glavnice – torej kupnine. Zakonske zamudne obresti pa predstavljajo stransko terjatev in so po svoji naravi objektivna posledica ter kazen za dolžnikovo zamudo s plačilom kupnine.
sklep o dedovanju – napotitev na pravdo – nadaljevanje zapuščinske obravnave
Na pravdo napoteni dedič ni izpolnil pogoja iz sklepa o napotitvi na pravdo, saj je bil napoten, da vloži tožbo zoper vse preostale zakonite dediče, tožbo pa je vložil le zoper eno dedinjo. Sodišče je zato utemeljeno štelo, da ni ravnal po napotitvenem sklepu in zapuščinsko obravnavo nadaljevalo in končalo ne glede na zahteve, glede katerih je sodišče dediča napotilo na pravdo.
Za presojo dobrovernosti pridobitelja, od katere je odvisen obseg njegove obrestne obveznosti, je odločilen trenutek pridobitve, ne pa trenutek odpadle podlage.
izplačilo odpravnine – direktor – razrešitev s funkcije – bistvena kršitve določb postopka – pravnomočno razsojena stvar
Tožnik do vtoževane odpravnine, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi za primer razrešitve s funkcije direktorja, ni upravičen, ker je s svojim protipravnim ravnanjem toženi stranki povzročil veliko materialno škodo, kar je po pogodbi o zaposlitvi razlog, ki pravico do odpravnine izključuje.
ZDR člen 47, 88, 88/3, 90, 90/3, 204, 204/3. ZPP člen 181, 274.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – sorazmerni del odpravnine
Veljavna zakonodaja sodišču ne daje podlage, da bi presojalo ustreznost zaposlitve tožnice po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila sklenjena na podlagi določbe 47. člena ZDR. Določba člena 90/3 ZDR omogoča presojo ustreznosti zaposlitve le v primeru, ko je delavcu podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga in obenem ponujena sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v skladu z členom 88/3 ZDR. ZDR kot materialnopravni predpis tako ne daje podlage za vtoževanje ugotovitvenega zahtevka za ustreznost oziroma neustreznost ponujene zaposlitve.
Drugačna razporeditev delovnega časa (izmensko delo, delo ob sobotah) na presojo ustreznosti zaposlitve glede na kriterij delovnega časa ni odločilnega pomena.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 169, 243, 243/4, 347. ZPIZ-1 člen 209.
plača - regres za letni dopust – bistvena kršitev določb postopka – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – zastaranje – plačilo prispevkov – samostojni podjetnik
Dohodek, ki ga je tožnik ustvaril v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz naslova samozaposlitve, ko delavec opravlja delo samostojno in neodvisno, na tej podlagi pa je bil tudi zavarovan za polni delovni čas, predstavlja plačilo za delo oziroma korist, ki nadomešča izgubo izplačil iz naslova plače pri delodajalcu (toženi stranki). Zato je pri odločanju o tožnikovem zahtevku v skladu z določbama 169 in 243/4 OZ potrebno upoštevati, da je za prejete dohodke iz naslova dela tožnik sam zmanjšal škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega izpada plače pri toženi stranki.
Vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi predpostavlja, da je bil tožnik od dneva prenehanja delovnega razmerja tudi materialno prikrajšan zaradi neizplačevanja prejemkov iz delovnega razmerja. Njihovo plačilo bi zato lahko od tožene stranke zahteval že od dneva nastanka vsakokratnega materialnega prikrajšanja, t. j. od dneva zapadlosti plač oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi mu bili sicer izplačani, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja. Stališče, da se zapadlost odškodninske terjatve ne veže na pravnomočnost odločitve o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, velja tako tudi za reparacijsko terjatev. Zato je potrebno glede uveljavljanih denarnih terjatev tožnika upoštevati, da so zapadle v plačilo na dan, ko bi mu bile sicer izplačane, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja.
Dejstvo, da je bil tožnik sicer zavarovan kot samostojni podjetnik posameznik ne pomeni, da v obravnavanem primeru ni pravne podlage za obračun plačila prispevkov od plač iz delovnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074428
ZPP člen 12, 212.
dobava blaga – računi in dobavnice – dokazovanje terjatev – pavšalen odgovor – obrazloženost stroškovne odločitve
Podlago tožbenemu zahtevku predstavlja 11 računov, ki jih tožena stranka ni zavrnila, tem pa so priložene dobavnice, ki so podpisane s strani trgovskega potnika tožeče stranke in predstavnika tožene stranke. S tem je tožeča stranka zanesljivo dokazala obstoj in višino svoje terjatve.
izpraznitev in izročitev stanovanja – nezakonito zasedanje stanovanja – imetnik stanovanjske pravice – sklenitev najemne pogodbe – razlog za nesklenitev najemne pogodbe – zastaranje pravice zahtevati sklenitev najemne pogodbe – stanovanje v študentskem domu
Ni mogoče že in zgolj na podlagi ugotovitve, da je tožnica ponudila toženki sklenitev pogodbe v nasprotju z zakonom, zaključiti, da je razlog za nesklenitev najemne pogodbe na strani tožnice.
Toženka je bila kot imetnica stanovanjske pravice tista, ki je bila dolžna po poteku šestmesečnega roka zahtevati sklenitev ustrezne najemne pogodbe, tožnica kot lastnica pa takšne zahteve, če bi bila podana, ne bi smela odkloniti iz neutemeljenih razlogov. Neuveljavitev zahteve za sklenitev najemne pogodbe je tako okoliščina, ki sodi v sfero imetnika stanovanjske pravice, odklonitev sklenitve najemne pogodbe iz neutemeljenih razlogov pa gre v breme lastnika