OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061182
ZPP člen 243. OZ člen 921.
izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo – dokazna vrednost – odmera invalidnosti – nezgodno zavarovanje – ocena skupne invalidnosti
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da je lahko izvedensko mnenje, ki ga je stranka pridobila pred pravdo, kot dokaz trditev stranke, ki se nanj sklicuje, le, če se obe stranki strinjata s tem, s čimer mu priznavata zahtevano dokazno vrednost. V nasprotnem je lahko pred pravdo izdelano mnenje zgolj del trditvenega gradiva stranke.
Za presojo utemeljenosti obravnavanega tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine za trajno telesno prizadetost (invalidnost) je odločilna le ocena skupne invalidnosti in ne ocena stopnje invalidnosti glede na posamezne postavke iz Tabele.
Kaznivo dejanje poslovne goljufije po 234.a členu KZ je enako kot kaznivo dejanje goljufije po 217. členu KZ tako imenovano splošno kaznivo dejanje (delictum proprium), se pravi, da njegova izvršitev ni odvisna od storilčevega položaja (denimo v gospodarski družbi) ali njegovih lastnosti. Razlika med obema kaznivima dejanjema je le v tem, da je prvo omejeno na gospodarsko dejavnost in da ga je mogoče storiti tudi med izvajanjem posla, medtem ko je drugo neodvisno od vrste dejavnosti, storiti pa ga je mogoče le pred sklenitvijo posla.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20, 20/2, 20a, 20a/1, 20a/3. ZPP člen 108, 108/1, 108/2.
izvršilni naslov – notarski zapis – zapadlost terjatve, ki ni odvisna od poteka roka – dokazovanje zapadlosti – formalna pomanjkljivost predloga za izvršbo
Zapadlost terjatve, ki ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, navedenega v notarskem zapisu, ki je bil sestavljen pred uveljavitvijo ZIZ-C, se lahko dokazuje na način, predpisan v 20.a členu ZIZ, le v primeru, če je bil notarski zapis sestavljen tako, kot je predpisano v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ.
Izvršilni predlog, ki mu ni priložen (oziroma sedaj določno označen) izvršilni naslov v zakonsko zahtevani oziroma kvalificirani obliki (kakršen je tudi notarski zapis brez dokazila o zapadlosti, kot ga je določala zakonodaja, ki je veljala v času nastanka notarskega zapisa, torej dokazila v obliki notarskega zapisa, javne listine ali po zakonu overjene listine), je formalno (in ne materialnopravno) pomanjkljiv.
Ker se pogodbena določba, relevantna za odločitev o zahtevku, v pravdi ni izkazala kot sporna, ni bilo treba posebej ugotavljati skupnega namena pogodbenih strank.
Po uveljavljenem stališču sodne prakse se utemeljenost izravnalnih (obogatitvenih) zahtevkov v zvezi z vlaganji v tujo nepremičnino presoja na podlagi 48. člena SPZ, po katerem je tisti, ki s soglasjem lastnika izboljša stavbo, upravičen zahtevati tisto, za kar je bil ta obogaten, se pravi toliko, kolikor je nepremičnina več vredna.
razveljavitev prodajne pogodbe – rok za vložitev izpodbojne tožbe – predkupni upravičenec – sklepčnost tožbenega zahtevka
Ker je že v sami zahtevi na razveljavitev določene pogodbe implicitno vključena okoliščina obstoja takšne (veljavne) pogodbe, ni prav nobene „potrebe“ za predhodno postavitev ugotovitvenega zahtevka, da takšna pogodba obstoji, in sicer ne glede na to, ali gre za pisno ali ustno sklenjeno pogodbo.
napotitev na pravdo – sporna dejstva – kdo je oporočni dedič
Sporno je, kdo je dedič po oporoki in kakšne so bile okoliščine preživljanja. Obstaja dvom v trditve pritožnikov, da so ravno oni skrbeli za zapustnico in v kakšnem obsegu. In ker obstaja spor med dediči, je sodišče ravnalo pravilno, ko je postopek prekinilo in dediče z manj verjetno pravico napotilo na pravdo.
O pravnem sredstvu zoper odločitev o ugovoru zoper izdan plačilni nalog, ki jo izda strokovni sodelavec, odloči sodnik istega sodišča, tako da pritožbeno sodišče za odločanje o tem pravnem sredstvu ni pristojno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0061171
SZ-1 člen 111, 111/1, 111/2, 112, 112/1, 112/4. ZPP člen 185, 186, 313, 313/2.
sprememba tožbe – privilegirana sprememba tožbe – relativna bistvena kršitev določb postopka – prenehanje najemne pogodbe – rok za izselitev – paricijski rok
Če sodišče ne izda posebnega sklepa o tem, ali naj se sprememba tožbe dopusti, in nadaljuje postopek na podlagi spremenjene tožbe, gre za kršitev postopka relativnega značaja, razen če gre za primer privilegirane spremembe tožbe.
Oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni podaljšala najemne pogodbe, uporablja stanovanje nezakonito. V takšnem primeru lahko lastnik kadarkoli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja. V takšnem primeru ne velja določba četrtega odstavka 112. člena, ki kot rok za izselitev določa 60 do 90 dni, saj se ta določba nanaša zgolj na primere izselitev, ki temeljijo na predhodni odpovedi najemne pogodbe.
Bistvo paricijskega roka je, da zagotavlja tožencu, da tožnik ne bo mogel zahtevati prisilne izvršbe, dokler ta rok ne bo potekel. Če dolžnik vloži pritožbo, začne teči paricijski rok prvi dan po vročitvi sodbe, s katero je sodišče odločilo o pritožbi.
ZDen člen 25, 59, 71, 71/1 73, 73/1, 73/2. ZNP člen 104. Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 7, 12.
odškodnina – vrnitev denacionalizirane nepremičnine v naravi – kriterij za določitev višine odškodnine – Slovenska odškodninska družba – začetek teka obresti – sodne takse v postopku denacionalizacije
Na podlagi denacionalizacije ni mogoče uveljavljati odškodninskih zahtevkov po splošnih pravilih civilnega prava.
Po ustaljeni sodni praksi je zavezanec za vračilo nepremičnine v naravi, ki jo je pred tem pridobil odplačno, upravičen do odškodnine po 73. členu ZDen, od Slovenske odškodninske družbe le za tisto, kar je pridobil odplačno, torej za nepremičnino po stanju pred opravljenimi investicijami.
DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073843
ZZZDR člen 12. ZD člen 10. ZPP člen 8.
dedna pravica – zunajzakonska skupnost – dalj časa trajajoča življenjska skupnost – pravni standard – dokazna ocena
Sodna praksa (še) ni jasno definirala obdobja, ki mora preteči, da določeno skupnost lahko štejemo za dalj časa trajajočo. Ob ugotovljeni in s strani toženke potrjeni (izraziti) pokojnikovi želji najti si življenjsko sopotnico ter glede na izkazan trden namen tožnice in pokojnika, da se poročita, je šlo v konkretnem primeru za nekakšno „predzakonsko“ skupnost (do zakonske zveze ni prišlo zaradi pokojnikove nenadne smrti), ki jo je kot tako videla tudi okolica. Izpričani in ugotovljeni skupni dopusti, bivanje, gospodinjstvo, medsebojna pomoč in skupna skrb za finance (v relativno kratkem obdobju) zato tudi pritožbeno sodišče utrjujejo v prepričanju, da je bilo razmerje med pokojnikom in tožnico zelo intenzivno in kot tako ustreza pravnemu standardu dalj časa trajajoče življenjske skupnosti.
oločba 190. člena OZ tožnika kot solastnika upravičuje do koristi, ki jo ima toženec s tem, da brezplačno, a brez takšnega dogovora oziroma brez dovoljenja, uporablja tudi njemu solastno, čeprav nerazdeljeno nepremičnino.
Tožnik kot solastnik ni dolžan brezplačno prepuščati (so)uporabe njemu solastne nepremičnine tretji osebi, četudi je njegov sin. Če v prikrajšanje ne privoli, ga ni dolžan trpeti. Ko jo sinu uporabo dopuščal, je šlo za prekarij, ki ga očitno ni več. Če
tožencu uporabo njunega solastnega dela brezplačno dopuščata ostali dve solastnici, to ne vpliva na pravico tožnika, da se s tem ne strinja in je zato upravičen do ustrezne odmene za uporabo stvari, torej določen delež tržne najemnine, ki ustreza njegovemu solastniškemu deležu.
Bivšemu direktorju tožene stranke se je mandat iztekel, zato ne more veljavno zastopati tožene stranke. Posledično tudi ni imel zakonske podlage za izdajo pooblastila odvetniku za zastopanje tožene stranke v tem individualnem delovnem sporu, v kar je potrebno šteti tudi vložitev pritožbe zoper izpodbijano sodbo. Ker v konkretnem primeru pooblaščenec tožene stranke ni imel veljavnega pooblastila za vložitev pritožbe zoper izpodbijano sodbo, takšno pravdno dejanje pa kasneje s strani zastopnika tožene stranke ni bilo odobreno, jo je pritožbeno sodišče kor nedopustno zavrglo.
Stranski intervenient z vstopom v pravdo na strani druge tožnice v času, ko je sodišče prve stopnje že zaključilo z dokazovanjem, ni v ničemer doprinesel niti k razjasnitvi dejanskega stanja niti k hitrejšemu zaključku postopka, zato sam krije svoje stroške postopka (prvi odstavek 199. člena ZPP).
odpravnina – plačilo odpravnine – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Skladno s tretjim odstavkom 88. člena ZDR se obveznost delodajalčeve ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo nanaša le na čas do podaje odpovedi oziroma na trenutek istočasnosti z njo. Nesprejem (le) take ponudbe povzroči izgubo delavčeve pravice do odpravnine po 109. členu ZDR.
URS člen 22, 23. ZUstS člen 43. ZPP člen 116, 120, 120/2, 282, 282/1, 282/5.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – upravičen vzrok za zamudo – razveljavitev prvega odstavka 282. člena ZPP – sodba na podlagi odpovedi
Z institutom vrnitve v prejšnje stanje se izpolnjuje pravica do izjavljanja, določena v 22. členu URS. Pri izpolnjevanju te pravice je treba pretehtati tudi ustavno pravico do sodnega varstva. To pomeni, da je treba presojati tudi, ali je stranka zaradi zamude naroka občutneje prikrajšana pri uveljavljanju svojih pravic.
Določba prvega odstavka 282. člena ZPP, na kateri temelji izpodbijana sodba, je bila ob izdaji sodbe že razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča – U-I 161/10 z dne 9. 12. 2010 in je izdana sodba zato nezakonita.
Upnik (tožnik) mora verjetno izkazati konkretno ravnanje dolžnika (toženca), katerega posledica je onemogočanje ali precejšnja otežitev uveljavitve terjatve. Zgolj slabega finančnega stanja dolžnika oziroma njegove prezadolženosti še ni mogoče šteti za subjektivno nevarnost.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv vzrok za zamudo – obnova postopka – zavrženje pritožbe – sprememba naslova – vročanje z nabitjem na oglasno desko
V času tožnikovega odpusta iz bolnišnice je še tekel petnajstdnevni pritožbeni rok za vložitev pritožbe zoper sklep, zato je imel tožnik še dovolj časa, da vloži ustrezno pravno sredstvo in izpodbija odločitev sodišča, tako da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen. Tožnikov glavobol in splošna slabost pa tudi ne predstavljata opravičljivega razloga za zamudo roka.
Dejstvo, da je sodišče tožniku vročalo pisanja preko sodne deske, ne predstavlja utemeljenega obnovitvenega razloga po določilih 394. člena ZPP.