direktne imisije – pravni naslov – pravica do odvodnjavanja – meteorne vode – negatorna imisijska tožba – oblikovanje tožbenega zahtevka – zamudna sodba – vročitev tožbe – pomota v imenu
Meteorne vode s streh treh vrstnih hiš so speljane v odtok (žleb) na hiši tožnika. Gre za tako imenovano direktno imisijo, ki je, če se izvaja brez pravnega naslova, vedno prepovedana
Prizadeti lastnik ne more narekovati načina, kako naj lastnik spremeni stanje nepremičnine, s katere prihajajo imisije, če je te mogoče preprečiti na več načinov. Zahtevek za povsem določeno spremembo stanja je tako možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče imisijo preprečiti le na en način.
Ker vsakršnih vplivov s sosednje nepremičnine ni mogoče izključiti, sosedsko pravo ne šteje za protipravne vsake imisije, ampak imisije do določene mere tolerira. Zaradi gradnje 1,80 m visoke betonske ograje imisije obstajajo (okrnjeno je osončenje in razgled), presoditi pa je treba, ali gre za bistvene ali nebistvene imisije in če gre za bistvene imisije, ali so krajevno običajne.
zavarovanje dokazov – upravičen razlog za zavarovanje dokazov – bolezen priče
Zgolj dejstvo, da gre za onkološkega bolnika, ne utemeljuje bojazni, da se dokaz z zaslišanjem pozneje ne bo mogel izvesti. Iz zdravniških izvidov pa izhaja, da ni znakov za recidiv.
oločba 190. člena OZ tožnika kot solastnika upravičuje do koristi, ki jo ima toženec s tem, da brezplačno, a brez takšnega dogovora oziroma brez dovoljenja, uporablja tudi njemu solastno, čeprav nerazdeljeno nepremičnino.
Tožnik kot solastnik ni dolžan brezplačno prepuščati (so)uporabe njemu solastne nepremičnine tretji osebi, četudi je njegov sin. Če v prikrajšanje ne privoli, ga ni dolžan trpeti. Ko jo sinu uporabo dopuščal, je šlo za prekarij, ki ga očitno ni več. Če
tožencu uporabo njunega solastnega dela brezplačno dopuščata ostali dve solastnici, to ne vpliva na pravico tožnika, da se s tem ne strinja in je zato upravičen do ustrezne odmene za uporabo stvari, torej določen delež tržne najemnine, ki ustreza njegovemu solastniškemu deležu.
ZASP člen 99, 99/1, 99/4. OZ člen 104, 104/1, 104/2, 619, 638, 642, 642/3.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – pogodba o naročilu avtorskega dela – podjemna pogodba – izpolnitev pogodbe – obveznost plačila – napaka
Naročnik je začel delo uporabljati, zato se šteje, da ga je prevzel, in ne more ugovarjati neizpolnitve podjemnikove obveznosti, hkrati pa je s tem zavezan k plačilu za izvršeno delo.
Ker se pogodbena določba, relevantna za odločitev o zahtevku, v pravdi ni izkazala kot sporna, ni bilo treba posebej ugotavljati skupnega namena pogodbenih strank.
Po uveljavljenem stališču sodne prakse se utemeljenost izravnalnih (obogatitvenih) zahtevkov v zvezi z vlaganji v tujo nepremičnino presoja na podlagi 48. člena SPZ, po katerem je tisti, ki s soglasjem lastnika izboljša stavbo, upravičen zahtevati tisto, za kar je bil ta obogaten, se pravi toliko, kolikor je nepremičnina več vredna.
ZPP člen 79, 79/1, 81, 81/2, 82, 82/1. ZSVar člen 49. ZZZDR člen 185, 211, 212, 223.
skrbnik za poseben primer – začasni zastopnik – izdatki za izvajanje skrbstvenih ukrepov – ustrezno pravno znanje
Ni ovire, da sodišče samo postavi skrbnika za poseben primer, niti ni ovire, da to ne bi bil center za socialno delo sam. Center za socialo delo se nalogi, ki mu jo je postavilo sodišče, ne more upreti.
višina odškodnine – vračilo v naravi – upoštevanje odškodnine, dane ob podržavljenju – ob podržavljenju dana kupnina – poprava sodbe
Določbo prvega odstavka 72. člena ZDen je treba razlagati tako, da se ob podržavljenju dana odškodnina, ki presega 30 % vrednosti nepremičnine, upošteva v celoti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061182
ZPP člen 243. OZ člen 921.
izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo – dokazna vrednost – odmera invalidnosti – nezgodno zavarovanje – ocena skupne invalidnosti
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da je lahko izvedensko mnenje, ki ga je stranka pridobila pred pravdo, kot dokaz trditev stranke, ki se nanj sklicuje, le, če se obe stranki strinjata s tem, s čimer mu priznavata zahtevano dokazno vrednost. V nasprotnem je lahko pred pravdo izdelano mnenje zgolj del trditvenega gradiva stranke.
Za presojo utemeljenosti obravnavanega tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine za trajno telesno prizadetost (invalidnost) je odločilna le ocena skupne invalidnosti in ne ocena stopnje invalidnosti glede na posamezne postavke iz Tabele.
DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073843
ZZZDR člen 12. ZD člen 10. ZPP člen 8.
dedna pravica – zunajzakonska skupnost – dalj časa trajajoča življenjska skupnost – pravni standard – dokazna ocena
Sodna praksa (še) ni jasno definirala obdobja, ki mora preteči, da določeno skupnost lahko štejemo za dalj časa trajajočo. Ob ugotovljeni in s strani toženke potrjeni (izraziti) pokojnikovi želji najti si življenjsko sopotnico ter glede na izkazan trden namen tožnice in pokojnika, da se poročita, je šlo v konkretnem primeru za nekakšno „predzakonsko“ skupnost (do zakonske zveze ni prišlo zaradi pokojnikove nenadne smrti), ki jo je kot tako videla tudi okolica. Izpričani in ugotovljeni skupni dopusti, bivanje, gospodinjstvo, medsebojna pomoč in skupna skrb za finance (v relativno kratkem obdobju) zato tudi pritožbeno sodišče utrjujejo v prepričanju, da je bilo razmerje med pokojnikom in tožnico zelo intenzivno in kot tako ustreza pravnemu standardu dalj časa trajajoče življenjske skupnosti.
Kaznivo dejanje poslovne goljufije po 234.a členu KZ je enako kot kaznivo dejanje goljufije po 217. členu KZ tako imenovano splošno kaznivo dejanje (delictum proprium), se pravi, da njegova izvršitev ni odvisna od storilčevega položaja (denimo v gospodarski družbi) ali njegovih lastnosti. Razlika med obema kaznivima dejanjema je le v tem, da je prvo omejeno na gospodarsko dejavnost in da ga je mogoče storiti tudi med izvajanjem posla, medtem ko je drugo neodvisno od vrste dejavnosti, storiti pa ga je mogoče le pred sklenitvijo posla.
Zastaralni rok za odškodninske terjatve za škodo, nastalo zaradi kršitve pogodbene obveznosti, začne teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec imel pravico zahtevati izpolnitev, to je po prekršitvi pogodbene obveznosti, in znaša pet let.
Za revalorizacijo prvotne glavnice na dan 28. 6. 2003 v skladu z načelom monetarnega nominalizma ter s pravnim mnenjem VS RS z dne 26. 6. 2002 ni pravne podlage.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožena stranka je s tožnikom sklepala pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskega rizika poslovanja, ki ni zakonit razlog za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je izjema in je dopuščena le v primerih, ki so sicer določeni v zakonu ali kolektivni pogodbi. Glede na navedeno in ob dejstvu, da razlogi, ki jih je navedla tožena stranka, dejansko vsebinsko niso obstajali, je bilo delovno razmerje tožnika po štirih pogodbah za določen čas sklenjeno nezakonito.
izpraznitev in izročitev stanovanja – nezakonito zasedanje stanovanja – imetnik stanovanjske pravice – sklenitev najemne pogodbe – razlog za nesklenitev najemne pogodbe – zastaranje pravice zahtevati sklenitev najemne pogodbe – stanovanje v študentskem domu
Ni mogoče že in zgolj na podlagi ugotovitve, da je tožnica ponudila toženki sklenitev pogodbe v nasprotju z zakonom, zaključiti, da je razlog za nesklenitev najemne pogodbe na strani tožnice.
Toženka je bila kot imetnica stanovanjske pravice tista, ki je bila dolžna po poteku šestmesečnega roka zahtevati sklenitev ustrezne najemne pogodbe, tožnica kot lastnica pa takšne zahteve, če bi bila podana, ne bi smela odkloniti iz neutemeljenih razlogov. Neuveljavitev zahteve za sklenitev najemne pogodbe je tako okoliščina, ki sodi v sfero imetnika stanovanjske pravice, odklonitev sklenitve najemne pogodbe iz neutemeljenih razlogov pa gre v breme lastnika
predlog za izvršbo – poprava predloga za izvršbo – obračun in plačilo prispevkov – sprememba predloga za izvršbo – skrajni rok za spremembo izvršilnega predloga
Skrajni rok za spremembo izvršilnega predloga je zaključek odločanja o predlogu za izvršbo oziroma izdaja sklepa o izvršbi.
ZDR člen 7, 7/2, 159, 159/1, 160. ZRSin člen 7, 9, 9/1. ZKolP člen 5, 5/1, 11, 11/1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2, 3.
Pravico tožnice – novinarke do letnega dopusta je potrebno presojati glede na določbe KPPN, četudi za njo in toženo stranko veljata poleg KPPN še KPČIZKD in PKP, ker so določbe KPPN za delavca (tožnico) najbolj ugodne. To izhaja iz (smislnega) upoštevanja načela hierarhije kolektivnih pogodb, kot je določeno s 5. členom ZkolP.
Dneve rekreaktivnega oddiha ni mogoče všteti v dneve letnega dopusta, ampak gre pri rekreativnem oddihu za pravico delavca, ki je določena za novinarje po KPPN.
plača – dodatki – regres za letni dopust – prispevki – plačilo prispevkov – odločanje v mejah postavljenih zahtevkov
Pristojen davčni organ lahko po uradni dolžnosti zahteva od delodajalca, da odvede od izplačanih plač delavcev predpisane prispevke, tudi na podlagi davčne izvršbe, vendar to ne pomeni, da delavec ni upravičen tega zahtevati v sporu pred delovnim sodiščem. V kolikor delavec uspe v sporu tudi z zahtevkom za odvod prispevkov od bruto plače, se bo lahko delodajalec v davčnem postopku oziroma izvršbi na to skliceval ter iz tega naslova uveljavljal pri davčnem organu manjši dolg.
ustavitev postopka – izostanek s poravnalnega naroka – pravilno vabljenje – opozorilo na posledice izostanka z naroka
Kljub temu, da sta se pravdni stranki na naroku 28. 3. 2011 odpovedali posebnemu pisnemu vabilu, bi ju moralo prvostopenjsko sodišče posebej opozoriti na posledice morebitnega izostanka s poravnalnega naroka, ki je bil razpisan za dan 6. 4. 2011, česar pa ni storilo, kar pomeni, da nista bili pravilno vabljeni.
zamudna sodba – izpolnitev obveznosti – uveljavljenje izpolnitve obveznosti – nedovoljen pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Trditev, da je izpolnil vtoževano obveznost še pred izdajo zamudne sodbe, in s tem v zvezi predlagane dokaze, bi moral toženec uveljavljati v odgovoru na tožbo oziroma v postopku pred sodiščem prve stopnje, česar pa ni storil. Toženec v pritožbi teh trditev in dokazov ne more uveljavljati, ker gre za nedovoljen pritožbeni razlog.