izredna denarna socialna pomoč - upravni akt - prosti preudarek
V tem primeru je preverjanje zakonitosti upravnega akta, izdanega na podlagi (širše ali ožje) diskrecije, osredotočeno predvsem na preizkus meja in namen prostega preudarka.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 2. ZPIZ-2 člen 53, 53/1, 53/1-1, 392, 392/1. ZPIZ-1 člen 109, 110, 110/6, 119, 421, 425, 426.
vdovska pokojnina - starostni pogoj
Tožnica je bila uživalka vdovske pokojnine od smrti moža do dneva odpada otroka dne 3. 12. 2023. Ta trenutek je ključen za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev ob določbi šestega odstavka 110. člena ZPIZ-1. Tožnica tudi na ta dan ni izpolnjevala starostnega pogoja iz 53. člena ZPIZ-2. Skladno s 1. alinejo prvega odstavka 53. člena ZPIZ-2 bi morala tožnica dopolniti starost 58 let ali skladno s tretjim odstavkom 53 let. Tožnica tega pogoja ni izpolnila, saj je dopolnila 52 let in 5 mesecev starosti. Uporaba milejših določb glede starosti po določbah ZPIZ-1 v zvezi s 392. členom ZPIZ-2 bi bila mogoča le, če bi tožnica zasledovano starost več kot 48 let dopolnila do 31. 12. 2012, kar bi ji omogočilo ugodnejšo obravnavo po 110. členu ZPIZ-1.
URS člen 156. ZFPPIPP člen 38, 128, 128/1, 234, 234/3, 234/4. ZUstS člen 23, 23/1.
začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - družbenik dolžnika - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - dovoljenost pritožbe - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe - pravica do pritožbe družbenika - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - odločba ustavnega sodišča o neskladnosti zakona z ustavo - nadaljevanje prekinjenega postopka - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-151/2024-14 z dne 20. 3. 2025 odločilo, da sta tretji in četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP v neskladju z Ustavo, saj so družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo prikrajšani za pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka. Odločilo je, da imajo te osebe pravico, da vložijo pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, kadar je bil predlog za začetek stečajnega postopka vložen pod pogoji iz 38. člena ZFPPIPP.
V primeru vloge z dne 8. 1. 2025 gre za obrazloženo vlogo med postopkom po 2. točki tarifne številke 16 OT, ne pa za obrazložen dopis po 3. točki tarifne številke 43.
Za zvišanje stroškov na podlagi lastnosti ene od strank spora in s tem za privilegirano obravnavanje delodajalcev glede priznanja stroškov postopka (1 c) točka tarifne številke 16 OT, ki določa, da se v zadevah, opredeljenih pod 1 b) točko te tarifne številke, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %), ni nobenega utemeljenega razloga. Šlo bi za kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS).
ZGD-1 člen 503, 503/3, 503/4. ZST-1 člen 3. ZPP člen 152.
družbeniška tožba - actio pro socio - predujem za stroške postopka - založitev predujma
Določba četrtega odstavka 503. člena ZGD-1 predstavlja lex specialis, t.j. izjemo od splošnega pravila iz 3. člena ZST-1, po katerem mora sodno takso plačati tisti, ki je predlagal uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, in 152. člena ZPP, po katerem vsaka stranka sama predhodno krije svoje stroške postopka. Namen zakonodajalca, ki je določil, da stroške postopka in stroške posebnega zastopnika krije družba, je v olajšanju položaja družbenikov, ki lahko z družbeniško tožbo brez stroškovnih obremenitev nadomestijo ali sanirajo opuščena ravnanja družbe same, ki bi primarno morala poskrbeti za to, da družbeniki in poslovodje pravilno ter vestno izpolnjujejo svoje obveznosti v razmerju do družbe.
V izreku sklepa o stroških je pravnomočno odločeno, da sta prva in tretja toženka dolžni tožniku povrniti 66 % njegovih stroškov postopka. Ker tožnik glede na navedeni sklep o stroških sploh ni zavezan k povračilu stroškov tretji toženki, njeno pritožbeno zavzemanje za priznanje (še dodatnih) priglašenih stroškov postopka individualnega delovnega spora nima podlage.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - predlog dolžnika za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj v zvezi z začasno odredbo - ustavitev postopka zavarovanja - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - čas veljavnosti začasne odredbe - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - upravitelj zapuščine
Predmetna začasna odredba je izdana z veljavnostjo do konca izvršilnega postopka, kar se nesporno še ni zgodilo, kljub pravnomočni odločitvi v tej pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VDS00086529
ZFPPIPP člen 427, 440, 441. ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/5, 208, 208/1.
izbrisni razlog - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPIPP - družbeniki kot pravni nasledniki družbe - zavrženje tožbe
Z izbrisom iz sodnega registra po 440. členu ZFPPIPP pravna oseba preneha (441. člen ZFPPIPP), družbeniki tako izbrisane družbe pa niso njeni pravni nasledniki. Ker je toženka prenehala obstajati in nima pravnega naslednika, ne more več biti pravdna stranka (prvi odstavek 76. člena ZPP), te procesne pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00085501
OZ člen 619, 632, 632/2, 633, 633/1, 633/3, 637, 637/1, 638, 639, 639/1, 639/2, 639/3.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - odprava napake na stroške podjemnika - zahtevek za plačilo stroškov - jamčevalni zahtevek - odgovornost za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost - pregled izvršenega dela - prevzem dela - pravočasno in pravilno grajanje napak - naročnikova dolžnost prevzema dela - pravočasno obvestilo o napaki - predpostavke odgovornosti - primeren rok - COVID-19
Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti za tisto obliko škode zaradi kršitve poslovne obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje pravilno (torej brez napak), ki se kaže v manjši vrednosti izpolnitve z napakami. Predpostavke odgovornost izvajalca za stvarne napake so, da ima opravljeni posel napako in da vzrok za napako izvira iz sfere izvajalca. Ta predpostavka se domneva. Zato se podjemnik odgovornosti lahko razbremeni le, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere. Razloge za razbremenitev mora zatrjevati in dokazovati podjemnik.
Prevzem opravljenega posla je naročnikova dolžnost, ki nastane samo, če je posel pravilno opravljen. Pregled opravljenega posla (pred prevzemom) pa sam po sebi ni naročnikova obveznost, čeprav bi to iz besednega zapisa prvega odstavka 633. člena OZ lahko izhajalo. Pregled opravljenega posla namreč nima značilnosti ravnanja upnika (naročnika), ki je potrebno za izpolnitev podjemnikove (dolžnikove) obveznosti. Če naročnik opravi prevzem opravljenega posla, ne da bi pred tem opravil pregled opravljenega posla, tako ni v upniški zamudi.
Pravočasno obvestilo o napakah je tako predpostavka podjemnikove odgovornosti za (očitne) stvarne napake opravljenega posla. V tem pomenu je treba razumeti določbo prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 633. člena OZ: če naročnik podjemnika ne obvesti o očitnih napakah takoj ob prevzemu opravljenega posla (prvi odstavek 633. člena OZ) podjemnik ni več odgovoren za te napake (tretji odstavek 633. člena OZ).
Toženka je sama podala trditve, da bil opravljen prevzem del 17. 2. 2021, kar je po 2. 2. 2021, ko je tožnica grajala izvedbo oblog v sobi 41 in tako ne držijo pritožbene trditve o tožničini zamudi z grajanjem.
zapuščina brez dediča - popis zapuščine - odpoved dediščini
V obstoj premoženja pritožnica pred sodiščem prve stopnje ni izrazila nikakršnega dvoma, zato se sodišču tudi dvom v veljavno odpoved dediščini zaradi domnevnega razpolaganja z njo (135. člen ZD) ni zbudil.
plačilni nalog za plačilo sodnih taks - rok za ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog
Plačilni nalog je bil tožencu na podlagi 142. člena ZPP vročen dne 4. 11. 2024, kar pomeni, da se mu je 8 dnevni rok za ugovor iz 34. a člena ZST-1 iztekel 12. 11. 2024. Toženec je ugovor zoper plačilni nalog vložil dne 30. 12. 2024, kar je prepozno, zato je sodišče prve stopnje njegov ugovor pravilno zavrglo kot prepozen.
Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2013) člen 39. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2021) člen 40. ZDCOPMD člen 3, 5, 6, 6-2. ZDR-1 člen 154.
voznik tovornega vozila - mobilni delavec - delovni čas - plačilo za nadurno delo - nadure
Tožena stranka je v sporu trdila, da je tožnikovo morebitno nadurno delo plačala v okviru postavk stimulacija, nadurno delo in drugi dodatki, vendar v sporu ni uspela dokazati, da je s temi dodatki tožniku plačala opravljeno nadurno delo.
dedovanje - novo najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - zapuščinska obravnava - smrt dediča - izločitev sodnika - prepozna zahteva za izločitev sodnika
Sklep, s katerim bi sodišče za dedinjo razglasilo mrtvo osebo, za kar se zavzema pritožba, bi bil pravno nesprejemljiv.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 20, 20/3, 49, 49/4, 73, 73-1, 73/1-6, 85, 85/1, 118, 200, 200/1, 200/2, 200/3. OZ člen 73, 82, 82/1, 86, 86/1. ZGD-1 člen 268, 268/2, 268/2-2, 268/2-3, 270, 270/2, 283. ZPPOGD člen 4, 4/1, 4/1-7. URS člen 22. ZPP člen 8, 181, 286, 286/3, 287, 287/2, 325, 327, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 350, 350/2, 354, 354/1.
poslovodja družbe - prenehanje delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja - ničnost pogodbenega določila - odpoklic poslovodje iz krivdnih razlogov
Določba pogodbe o zaposlitvi za poslovodenje družbe, ki tožniku podeljuje pravico do nadaljevanja delovnega razmerja v družbi tudi v primeru prenehanja pogodbe o poslovodenju iz krivdnih razlogov (pri čemer se ti krivdni razlogi nanašajo izključno na obveznosti iz naslova poslovodenja), ni nična. Zakon nadaljevanja delovnega razmerja z nekdanjo poslovodno osebo ne prepoveduje, sodna praksa pa ga dopušča.
preživnina za mladoletnega otroka - sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - preživninska zmožnost staršev - premoženjsko stanje preživljalca - preživninske potrebe otroka - povečane potrebe otroka - naknadno spremenjene okoliščine - porazdelitev preživninskega bremena
Vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Potrditi je treba nasprotnemu udeležencu, da morajo biti spremembe potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca bistvene.
ZDR-1 člen 9, 13, 17, 17/3, 62, 62/6, 137, 137/1, 200, 200/3, 202. ZUTD člen 167. OZ člen 619, 648. ZZVZZ člen 31. ZDSS-1 člen 41, 41/5. URS člen 2, 3, 25, 33, 74. ZPP člen 2, 8, 185, 185/1, 206, 206/6, 339, 339/1, 357.
poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - obstoj delovnega razmerja - sodba SEU - prikrajšanje delavca za pravico - posredovanje delavcev drugemu uporabniku
Poslovno sodelovanje med A. d. o. o. in toženko je temeljilo na podjemni pogodbi, ki pa se ni izvajala na način, kot ga določajo členi od 619 do 648 OZ. Družba A. d. o. o. ni opravljala (luško prekladalnih in drugih) storitev, ampak je delavce (tudi tožnika) napotila na delo k toženki. Formalna tožnikova delodajalka (A. d. o. o.) je po vsebini opravljala dejavnost zagotavljanja dela drugemu delodajalcu (toženki), čeprav za tovrstno dejavnost ni izpolnjevala zakonsko predpisanih pogojev, ki jih določa 167. člen ZUTD. Z zagotavljanjem dela s posredovanjem delavcev se zato ne bi smela ukvarjati, toženka pa takšnega dela ne bi smela sprejemati.
Pogodbeno razmerje tožnika z A. d. o. o. je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegova dejanska delodajalka je bila toženka, pri čemer formalna pogodba o zaposlitvi nima prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu.
Neutemeljeno je sklicevanje pritožbe na odločitev SEU v zadevi Daimler AG (C‑232/2020). Odgovor SEU se namreč nanaša le na podlago, ki izhaja iz prava Evropske unije, ob upoštevanju dejanskega stanja v zadevi, v kateri je bil delavec zaposlen pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, pri čemer ni šlo za vprašanje, ali agencija ni imela dovoljenja, temveč za vprašanje sankcioniranja zaposlitve, ki ni več začasna. Države članice lahko delavcem v zakonodaji, kolektivnih pogodbah in preko sodne prakse zagotovijo večjo zaščito, kot izhaja iz Direktive 2008/104/ES. Ker odločitev v obravnavani zadevi temelji na ugotovljeni zlorabi posredovanja delavcev, je neutemeljeno tudi sklicevanje na odločitev SEU v zadevi Manpower (C-35/70), ki obravnava problematiko čezmejnega opravljanja storitev na področju socialne varnosti.
Ker višina dediščine iz naslova plačila za opravljano delo zapustnika še ni ugotovljena, gre za enotno sosporništvo, ker je spor mogoče rešiti le na enak način za vse sospornike (196. člen ZPP).
Toženka je tožnikov dejanski delodajalec, kljub temu, da je bil tožnik formalno zaposlen pri IPS, zato je odgovorna za prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja v času, ko je bil tožnik delavec formalnih delodajalcev, delo pa je opravljal pri njej. Odgovornost toženke ni le subsidiarna in tudi ne klasična odškodninska odgovornost, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja in se obravnava v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja.
ZPP člen 286, 286/3, 286/4, 287, 287/2, 324, 324/4, 325, 327, 327/2, 339, 339/2, 339/2-14. ZDR-1 člen 9, 14, 20, 20/3, 73, 73/1, 77, 118, 118/1, 200, 200/1, 200/2. OZ člen 2, 3, 86, 86/1, 88, 88/1, 119, 119/1. ZPPOGD člen 4, 44/1, 4/1-7, 4/3. ZGD-1 člen 268, 268/2, 270, 270/2, 283.
poslovodja - prenehanje delovnega razmerja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - prenehanje funkcije poslovodnega organa - nadaljevanje delovnega razmerja - ničnost določbe pogodbe - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - neposredno sodno varstvo
Čeprav sodišče prve stopnje ni obrazložilo zavrnitve vseh dokaznih predlogov, ne gre za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodbo kljub temu mogoče preizkusiti, niti za kršitev (drugega odstavka 287. člena ZPP), ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj dejstva, ki jih je toženka dokazovala, za odločitev niso bila bistvena.
Upoštevaje, da toženka ni uveljavljala, da niso bili izpolnjeni pogoji, določeni v pogodbi o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje, da tožnik ne bi bil upravičen do nadaljevanja delovnega razmerja po odpoklicu s funkcije na drugem delovnem mestu, pogodbe o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje ni izpodbijala (na primer zaradi napak volje), niti ni zatrjevala, da bi bila pogodbena določba nejasna, je za odločitev bistveno le vprašanje, ali določba nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, da bi bila nična (prvi odstavek 86. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 88. člena OZ in 14. členom ZDR-1).
ukrepi trajnejšega značaja - omejitev starševske skrbi - starševska skrb - načelo najmilejšega ukrepa - korist mladoletnega otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - čas trajanja ukrepa - Center za socialno delo (CSD)
Ni razloga, da bi zakonodajalec časovno omejeval trajanje posameznih ukrepov, izrečenih z začasno odredbo za čas trajanja sodnega postopka (in s tem sodne kontrole in jamstev) pred odločitvijo o glavni stvari (izjema je izrecna omejitev trajanja stikov pod nadzorom, ki so najprej lahko določeni samo z začasno odredbo, nadalje pa je tudi v tem okviru njihovo trajanje omejeno na največ devet mesecev (drugi odstavek 163. člena DZ)), in še manj trajanje pomoči CSD, ki jo starši prostovoljno sprejemajo in ki ne predstavlja ne posegov v dejansko vez med njimi in otroki (npr. vprašanje odvzema in namestitve otroka) ne v njeno pravno voljno komponento (npr. vprašanje izvrševanja upravičenj starševske skrbi, nadomestitev starševske vloge z vlogo skrbnika), ko pa gre za sodni izrek ukrepa, s katerim se postopek konča, je odločilno, da se tudi skozi njegovo časovno omejenost zagotovi izvrševanje ustavnih pravic do sodnega varstva, varstva družinskega življenja in varstva otrok. Ta terja od vseh udeležencev in sodišča, da tudi po koncu sodnega postopka, v katerem je bil ukrep izrečen, aktivno in ažurno spremljajo skrb za otroka in ukrepajo zaradi varstva njegovih koristi s ponovnim izrekom istovrstnega ali drugega ukrepa trajnejšega značaja, njihova pasivnost pa ima lahko za posledico le gotovost vzpostavitve "naravnega stanja družin".
finančni leasing - znižanje kupnine - leasingojemalec - dobavitelj - materialno procesno vodstvo - tožbeni predlog - izločitev izvedenca - ogled - zavrnitev predloga stranke za izrek sodišča o nepristojnosti - načelo kontradiktornosti
Sodišče prve stopnje bo moralo znova odločati o predlogu toženke za izločitev angažiranega izvedenca in se v tem okviru opredeliti do razlogov, ki jih le-ta uveljavlja, s čimer se bo izognilo omenjeni absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka.
Dokaze izvaja sodišče in sodišče je tisto, ki mora samo in po uradni dolžnosti poskrbeti, da se dokazi izvedejo pravilno. Povedano drugače, sodišče mora tudi v primeru, če ni zahtev in predlogov strank, samo poskrbeti, da nepristranski in neodvisni izvedenec izdela ustrezno ekspertizo.
Po presoji pritožbenega sodišča bi morala tožnica jamčevalne zahtevke uveljavljati v ustrezni obliki. Formalno sicer ni bila stranka prodajne pogodbe, vendar je dejanski kupec vozila, na katerega so bili (pritožbeno nesporno) preneseni jamčevalni zahtevki, medtem ko je leasingodajalec dejansko samo plačal kupnino. Pravilna je toženkina pritožbena teza, da bi morala tožnica skladno z najprej neenotno in nato ustaljeno sodno prakso (glej predvsem odločbo VS RS II Ips 38/2012 z dne 17.10.2013) pri jamčevalnem zahtevku za znižanje kupnine iz naslova stvarnih napak poleg dajatvenega uveljavljati tudi oblikovalni zahtevek za znižanje kupnine.
Tožba, ki jo je treba popraviti tako, da se tožbeni predlog pravilno formulira z namenom, da stranka doseže pravno varstvo, ki ga zahteva, ni neodpravljivo nesklepčna. Sodišče prve stopnje je po pravilu o materialnem procesnem vodstvu bilo dolžno tožnico vzpodbuditi k pravilnem oblikovanju zahtevka. Namen razjasnjevalne dolžnosti je tudi preprečiti, da bi stranka izgubila pravdo in prišla ob pravno varstvo samo zaradi nepravilnega predloga. Zaradi pobude sodišča prve stopnje se v konkretnem primeru cilj pravde, gledano z očmi nepravnika, ne bi spremenil. Vsem udeležencem postopka (sodišču prve stopnje, tožnici in toženki) je bilo ves čas jasno, kakšno pravno varstvo uveljavlja tožnica oziroma kakšen je konkretni cilj pravde, ta pa se zaradi pravilnega oblikovanja zahtevka v ničemer ne bi spremenil.