zdraviliška dejavnost - omejevanje konkurence - varstvo konkurence
Zdraviliška dejavnost tudi sodi med gospodarske dejavnosti, ki se opravljajo na trgu proti plačilu. Pri tem pa ni pomembno, ali ustvari kaj dobička, temveč je pomembno le, da gre za dejavnosti proti plačilu. To pa tudi pomeni, da ne gre za dejavnost, ki bi zasledovala izključno socialno funkcijo.
obračun in plačilo opravljenih storitev pravne pomoči - vrnitev napotnice
Odvetnik, ki je v določeni zadevi dodeljen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, sme v okviru dodeljene brezplačne pravne pomoči opraviti le storitve, ki so zajete v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Če opravi kake druge storitve, to ne more storiti v breme organa za brezplačno pravno pomoč oziroma javnih sredstev. Po določbah 40. člena ZBPP se mora napotnica vrniti takoj po končani opravi storitev brezplačne pravne pomoči oziroma najkasneje v roku 8 dni od dneva, ko je napotnica popolna. Če je za vrnitev napotnice zadolžen odvetnik, le-ta v primeru, ko ta rok ni upoštevan, do plačila storitev brezplačne pravne pomoči ni upravičen.
dopustnost upravnega spora - dopustnost tožbe - upravni spor
Sklep, izdan v postopku pred izdajo odločbe, se lahko (samostojno) izpodbija le, kolikor je z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (2. odstavek 5. člena ZUS-1). Ker tožnik izpodbija odločitev o zahtevi za izločitev, ki po navedenih določbah ZUS-1 ni upravni akt, niti akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Upravni organ bi moral, ko med pravnimi nasledniki upravičenca ni bilo soglasja o obliki vračila podržavljene nepremičnine po 2. odstavku 25. člena ZDen, ravnati po določbi 56. člena ZUP/86 in zahtevati od strank, da imenujejo skupnega predstavnika oziroma ga sam določiti in izvajati procesna dejanja prek njega. Če med pravnimi nasledniki kljub skupnemu pooblaščencu ne bo soglasja o izbirah, pa je organ dolžan vrniti podržavljeno nepremičnino tako, da na njej vzpostavi lastninsko pravico do višine njene prvotne vrednosti, kar je splošno načelo vračanja po ZDen, torej da se primarno vrne toliko in v obliki, kot je bilo podržavljeno (2. alinea 2. odstavka 25. člena ZDen).
carina - naknaden obračun carinskega dolga - uvrstitev blaga v kombinirano nomenklaturo carinske tarife
V obravnavanem primeru je sporna uvrstitev blaga v KNCT in posledično naknadno obračunan carinski dolg na podlagi c) točke 1. odstavka 154. člena CZ. Tudi po mnenju sodišča postopek termične obdelave gob - blanširanje, ki je bil opravljen na spornem blagu pred transportom, v 07 poglavju KNCT, razen pri zmrznjenih gobah (tarifna oznaka 07 10) ni predviden. Zato je tudi po mnenju sodišča pravilna uvrstitev navedenega blaga v 20 poglavje KNCT in ne v poglavje 07, kot zatrjuje tožnik.
CZ člen 154, 154/1. ZCT člen 9. ZDU-1 člen 16, 16.
upravni spor - tožbena novota - uvrstitev blaga v carinsko tarifo - naknaden obračun carinskega dolga - pooblastilo za odločanje v upravnem postopku - carina - carinska tarifa
V obravnavanem primeru je sporna uvrstitev blaga v KNCT in iz tega naslova naknadno obračunan carinski dolg na podlagi c) točke 1. odstavka 154. člena CZ. Tudi po mnenju sodišča postopek termične obdelave gob - blanširanje, ki je bil opravljen na spornem blagu pred transportom, v 07 poglavju KNCT, razen pri zmrznjenih gobah (tarifna oznaka 07 10), ni predviden. Zato je tudi po mnenju sodišča pravilna uvrstitev navedenega blaga v 20 poglavje KNCT in ne v poglavje 07, kot zatrjuje tožnik.
Napotke sodišča, vključno z napotkom upoštevati razpoložljive podatke tožeče stranke o številu prireditev in povprečni višini zapitka, je prvostopni davčni organ v ponovljenem postopku v celoti upošteval in davčno osnovo ocenil na podlagi 2. odstavka 45. člena ZPD in ne na podlagi 2. odstavka 45. člena ZDoh. Za potek zastaralnih rokov je odločilnega pomena, ali je bila davčnemu zavezancu odmerna odločba izdana znotraj relativnega oziroma absolutnega zastaralnega roka.
Pogoj za sodno varstvo v upravnem sporu je, da je bilo v upravnem postopku uporabljeno dovoljeno pravno sredstvo. V zadevah, v katerih se odloča v dvostopenjskem upravnem postopku, je torej dopustno vložiti tožbo šele, ko je odločeno o pritožbi zoper izpodbijano prvostopno odločbo. Če v konkretnem primeru ni dopusten upravni spor, ni podlage za izdajo začasne odredbe iz 32. člena ZUS-1.
Tožnik je v azilnem postopku navajal različne osebne podatke in podatke o svojih starših. S kontradiktornimi izjavami, ki ji ni ustrezno pojasnil, je vnesel dvom v resničnost vseh svojih navedb. Zato je utemeljen očitek tožene stranke, da tožnik postopek zlorablja.
pravno nasledstvo po denacionalizacijskem upravičencu - društvo - pravno nasledstvo
Tožnik bi moral pravno nasledstvo izkazati z vpisi v ustrezen register oziroma, ker gre za društvo, z vpisi v ustrezno evidenco pri upravnem organu (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-255/96 z dne 15. 1. 1998) in kot je bilo predvideno za društva, ki so obstajala že pred vojno, po Zakonu o društvih iz leta 1946 in njegovih spremembah iz leta 1947.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - finančne storitve - oprostitev plačila DDV
Transakcije, vključno s posredovanjem z delnicami predstavljajo finančne storitve, ki so oproščene plačila DDV po 4e. točka 1. odstavka 27. člena ZDDV. Iz upravnih spisov nedvomno izhaja, da tožnik v letu 2003 ni opravljal obdavčljivega prometa in tudi ni izstavljal računov, saj je v tem letu ustvaril le prihodke iz financiranja, ne pa tudi prihodkov iz poslovanja oz. je v letu 2004 tudi izstavil dva računa za opravljene storitve. Če torej po povedanem tožnik v letu 2003 iz naslova obdavčljive dejavnosti ni opravil nič prometa oz. je v letu 2004 izdal (le) dva računa, ostalo pa je dosegel iz naslova oproščene dejavnosti, sta tožena stranka oz. prvostopni organ ugotovila odbitni delež vstopnega DDV po 41. členu ZDDV.