Zahtevi obeh zagovornikov pri utemeljevanju zatrjevane procesne kršitve pravilno opozarjata na citirana drugi odstavek 236. člena ZKP in 237. člen ZKP, ki predvideva procesno sankcijo v primeru kršitve določb zakona v postopku pridobivanja izpovedbe prič. Dosledno spoštovanje določb drugega odstavka 236. člena ZKP je v obravnavani procesni situaciji narekovalo, da bi morala preiskovalna sodnica po tem, ko je izvedela za razmerje med pričama in obdolžencema, priči ponovno zaslišati oziroma opravo tega procesnega dejanja vrniti na začetek. Brž, ko se je seznanila z razmerjem prič do obdolžencev, bi morala priči ponovno povabiti na zaslišanje in ju pred zaslišanjem poučiti o tem, da jima ni treba pričati, ter v primeru, da bi izjavili, da se tej pravici odpovedujeta in da želita pričati, priči opozoriti tudi, da se bo na njuno izpovedbo lahko oprla sodna odločba, četudi se bosta na glavni obravnavi pričevanju odpovedali. Nato pa, kar je bistveno za obravnavano zadevo, priči ponovno zaslišati skladno z določbami 241. člena ZKP. Po tem členu se od priče po splošnih vprašanjih zahteva, naj pove vse, kar ve o zadevi; nakar se ji postavljajo vprašanja, da se njene izpovedbe preskusijo, dopolnijo in razjasnijo (prvi odstavek 241. člena ZKP), pri čemer je treba pričo vselej vprašati tudi, od kod ve to, o čemer priča (drugi odstavek 241. člena ZKP).
S tem, ko je preiskovalna sodnica priči naknadno poučila o privilegiju iz drugega odstavka 236. člena ZKP in ju ob izjavi, da se privilegiju odpovedujeta, opozorila, da se bo na njuni izpovedbi lahko oprla sodna odločba, njuni izpovedbi z dne 24. 6. 2010, na kateri sta se tedaj sklicevali, nista postali procesno veljavna dokaza. Preiskovalna sodnica bi ob ponovnem zaslišanju, ob analogni uporabi 335. člena ZKP, v primeru, če bi ugotovila, da sta priči pri prejšnjem zaslišanju povedali dejstva, ki se jih več ne spominjata, ali če bi spremenili izpovedbi, kvečjemu lahko prebrala njuni izpovedbi z dne 24. 6. 2010 in na ta način pričama osvežila spomin. Vendar tega preiskovalna sodnica ni storila, kar je, ob upoštevanju, da sta priči nepismeni, še dodaten razlog, da zapisnika z dne 24. 6. 2010 nista (postala) procesno veljavna dokaza.
Zaradi napačne pravne presoje, kdaj neko sredstvo šteti kot nevarno v smislu drugega odstavka 122. člena KZ-1, nižji sodišči nista ugotavljali vseh tistih pomembnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, ali je bilo leseno robato poleno v okoliščinah obravnavanega primera nevarno sredstvo, pri tem pa obšli tudi navedbe izvedenca dr. K. Povedano z drugimi besedami, odločilna dejstva, na podlagi katerih bi bilo omogočeno zanesljivo pravno vrednotenje, ali je bilo pri storitvi obravnavanega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe uporabljeno sredstvo v smislu drugega odstavka 122. člena KZ-1, so ostala neugotovljena. Ob odsotnosti konkretnih dejstev pa pravna presoja, ali je leseno robato poleno v konkretnem primeru predstavljalo nevarno sredstvo, ni mogoča. Taka presoja bo mogoča šele na podlagi dopolnitve dokaznega postopka v navedeni smeri.
ZPP člen 370, 370/3, 337, 337/1, 378. ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - predhodno vprašanje - posebno premoženje - prekluzija - pritožbena novota
Zaključki nižjih sodišč niso sami s sabo v nasprotju. Četudi je bilo ugotovljeno, da je bilo stanovanje kupljeno v času trajanja zunajzakonske skupnosti, pa je bilo hkrati ugotovljeno, da ga je toženka kupila z lastnimi sredstvi oziroma s sredstvi, ki niso bila pridobljena z delom v času trajanja zunajzakonske zveze, in gre torej za toženkino posebno premoženje.
ZKP člen 371, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/5, 421, 421/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - samostojno pravno varstvo - obseg preizkusa zahteve za varstvo zakonitosti - bistvene kršitve določb postopka - obseg preizkusa pritožbenih navedb - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazni predlog za zaslišanje priče - verjetnost uspeha dokaza - nerelevanten dokaz - materialna izčrpanost pravnih sredstev
ZVZ je samostojno pravno sredstvo, zato je treba v njej določno navesti in obrazložiti zahtevane kršitve zakonitosti. Vložnika ZVZ sklicevanje na pritožbo dolžnosti substanciranega uveljavljanja kršitve zakonitosti ne odveže.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - načelo zakonitosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - kraj in čas storitve kaznivega dejanja - bistvene kršitve določb postopka - pravica do poštenega sojenja - pravica do obrambe - zagovornik - kolizija interesov - sodba sodišča druge stopnje - nerazumljiv izrek - izrek sodbe v nasprotju z razlogi - nejasni razlogi - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
Okoliščina, da je bil zoper obsojenčevega tedanjega zagovornika, ki ga je na podlagi pooblastila zagovarjal pred sodiščema prve in druge stopnje, uveden kazenski postopek, v katerem se mu očita, da je z vplivanjem na pričanje oškodovankine matere v obravnavanem kazenskem postopku storil kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov po prvem odstavku 286. člena KZ-1, ni razlog, zaradi katerega omenjeni odvetnik ne bi smel zagovarjati obsojenca v tem postopku.
Razlogi sodbe sodišča druge stopnje so popolnoma nejasni in sami s seboj v nasprotju, nerazumljiv in v nasprotju z njenimi razlogi pa je tudi izrek sodbe, iz katerega izhaja, da je bilo delno ugodeno tudi obsojenčevi pritožbi, čeprav tega, v katerem delu je bilo ugodeno njegovi pritožbi, iz razlogov sodbe ni mogoče ugotoviti, zaradi česar je preizkus drugostopenjske sodbe v tem delu onemogočen.
ZPP člen 367, 374, 374/2, 377. ZUS-1 člen 22, 22/1, 64, 64/2-3.
upravni spor - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - pravni interes za predlog za dopustitev revizije - prestajanje zaporne kazni - pogojni odpust - odpravljena odločba prvostopenjskega organa in vrnitev v ponoven postopek - zavrženje predloga
Predlog za dopustitev revizije je vložila tožena stranka, v procesni situaciji, kjer je sodišče prve stopnje izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, tožnik pa naj bi bil do izdaje sodbe sodišča prve stopnje že pogojno odpuščen. Tožena stranka svoj pravni interes za vložitev predloga utemeljuje s tem, da ima kot nosilka oblasti, ki je svoja pooblastila na podlagi odločitev sodišč dolžna izvrševati, pravni interes, da doseže v revizijski presoji stališča Vrhovnega sodišča, ki ji omogočajo sprejem pravilne in zakonite odločitve. Takšna utemeljitev pravnega interesa je sicer lahko podlaga za pravni interes tožene stranke v reviziji, vendar pa v obravnavani procesni situaciji ne zadošča. Njen pravni položaj v zvezi z navedeno upravno zadevo se namreč ob drugačni odločitvi Vrhovnega sodišča ne bi mogel spremeniti.
zahteva za izločitev sodnikov - nepristransko sojenje - naravni sodnik - kršitev človekovih pravic
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča predlog za izločitev treh sodnic Upravnega sodišča ni utemeljen.
Iz spisa ni razvidno niti, da bi bile sodnice subjektivno pristranske pri odločanju v predmetnem upravnem sporu, niti ni videti, da bi bil dvom o njihovi pristranskosti objektivno utemeljen. To, da jih kot pristranske (po lastnem zatrjevanju) dojema ena od strank v sporu, sicer v splošnem za sojenje ni zaželena okoliščina, vendar pa za izločitev ne zadošča.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 64, 64/1. ZPP člen 367, 367/1, 374, 374/2, 377.
denacionalizacija - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - odpravljena odločba prvostopenjskega organa in vrnitev v ponoven postopek - upravni postopek ni končan - pravni interes za predlog za dopustitev revizije
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še prej pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Predlagatelj oziroma revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Ker je predlagateljica s tožbo v upravnem sporu uspela in predlog za dopustitev revizije vlaga zoper ugodilno sodbo, svojega pravnega položaja, tudi če bi z (dopuščeno) revizijo uspela, ne more (več) izboljšati. Dejstvo, da se revidentka ne strinja s stališči sodišča prve stopnje, za priznanje interesa za revizijo namreč ne zadošča.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00015099
ZUS-1 člen 71, 71/2. ZMZ-1 člen 20, 27, 28.
mednarodna zaščita - dejansko stanje - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
V primeru, ko je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje oprta na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku, ni dopustno uveljavljati pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi v upravnem sporu se lahko uveljavlja razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja le, če je prvostopenjsko sodišče samo ugotovilo dejansko stanje (do česar pa v obravnavanem primeru ni prišlo). Presoja Vrhovnega sodišča v pritožbenem postopku se namreč omejuje na presojo pravilnosti in zakonitosti sodbe upravnega sodišča, zato je upravni akt v to presojo vključen le posredno (ker je bil predmet presoje sodišča prve stopnje) in omejeno glede na opravljeno prvostopenjsko presojo v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1. ZDavP-2 člen 70, 131. ZDS člen 12, 12/1. ZVOP člen 30, 34, 36, 36/1. ZUP člen 82. ZInfP člen 2, 2/1.
vpogled v upravni spis - varstvo osebnih podatkov - davčna preiskava - začetek davčnega inšpekcijskega nadzora - ni upravna zadeva
Postopek davčne preiskave se časovno uvršča v t. i. "predpostopkovno fazo", torej v čas pred uradnim - formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora, zato pritožnik pred začetkom davčnega postopka ni dobil pravice do vpogleda v zahtevane dokumente na podlagi ZUP ne kot stranka in ne kot tretja oseba (ob izkazanem pravnem interesu). Posledično izpodbijani sklep po vsebini ne pomeni odločitve na podlagi 82. člena ZUP, saj se z njim ni odločilo o njegovi pravici do vpogleda v dokumente upravne zadeve (vpogleda v spis).
Kršitev pravic iz 30. člena ZVOP-1 bi moral pritožnik skladno s 1. alinejo prvega odstavka 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu uveljavljati pred Informacijskim pooblaščencem, zoper odločitev tega organa pa je nato možno sodno varstvo v upravnem sporu (2. člen ZUS-1). O tej pritožbi oziroma varstvu navedenih pravic do seznanitve z zahtevanimi podatki na podlagi ZVOP-1 z odločbo Ministrstva za finance sploh ni bilo odločeno, o njej pa tudi sicer Ministrstvo za finance ne bi smelo odločiti. Posledično pa navedeno tudi ni del sodne presoje v tem upravnem sporu.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije - neustrezno pooblastilo - opravičeni vzrok za zamudo - skrbnost odvetnika - nenadnost in nepredvidljivost bolezni
Opravičen razlog za zamudo z vložitvijo pravnega sredstva bi bil le, če bi šlo za nenadno in nepredvideno bolezensko stanje pooblaščenca, pri katerem zaradi narave bolezni ne bi bilo mogoče zagotoviti substitucije. V obravnavani zadevi pa ne gre za takšno situacijo. Predlagatelj nenazadnje tega niti ne zatrjuje. Vrhovno sodišče pa tudi ne more mimo dejstva, da v obravnavanem primeru ni bila pooblaščena zgolj ena odvetnica, temveč odvetniška družba z več odvetniki kot celota, ki se med seboj na takšen način praviloma hitreje in enostavneje nadomeščajo.
pridobitev gradbenega dovoljenja - okoljevarstveno soglasje - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - stranski udeleženec - kršitev pravil upravnega postopka - kršitev pravil postopka ZUP kot revizijski razlog
Tako kot v zadevi X Ips 331/2016 z dne 16. 11. 2016, kjer je bilo po vsebini izpostavljeno enako pravno vprašanje, Vrhovno sodišče tudi v obravnavani zadevi ugotavlja, da revident s citiranim vprašanjem, ki se dejansko nanaša zgolj na uporabo pravil upravnega postopka, uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnil.
Zmotna presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta namreč ni revizijski razlog v smislu določbe 85. člena ZUS-1, saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Na podlagi zatrjevanja kršitev pravnih norm, ki niso predmet revizijske presoje, pa revizije ni mogoče dovoliti.
izločitev uradne osebe - upravni akt - upravni postopek - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - procesni sklep
Kot je Vrhovno sodišče že večkrat odločilo, sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
JAVNI USLUŽBENCI - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00015108
ZUS-1 člen 2, 3, 36, 36/1-4, 83, 83/3. ZJU člen 83, 83/2, 83/5.
dovoljenost revizije - razrešitev direktorja občinske uprave - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - akt politične diskrecije - nekrivdni razlogi za razrešitev - javni uslužbenec - odločba župana - razvoj sodne prakse - pravni interes za revizijo - zavrženje revizije
Odločitev funkcionarja za razrešitev položajnega uradnika brez krivdnih razlogov (peti odstavek 83. člena ZJU), ki ostaja v okviru namena tega instituta, je v popolni diskreciji funkcionarja, kar pomeni, da se sodišče dejansko ne more spuščati v preverjanje utemeljenosti razlogov za razrešitev. Funkcionarju, ki odloča o razrešitvi določene osebe na navedeni pravni podlagi, je podeljeno pravno vsebinsko neomejeno pooblastilo za sprejetje odločitve, zato po stališču Vrhovnega sodišča predstavlja akt politične diskrecije, ki glede na 3. člen ZUS-1 ni upravni akt.
Razrešitev z uradniškega položaja direktorice občinske uprave na podlagi petega odstavka 83. člena ZJU je torej akt politične diskrecije župana. Le če bi bila odločitev o razrešitvi sprejeta po preteku enoletnega roka, v katerem lahko župan kot funkcionar navedeno pooblastilo uporabi, bi bila odločitev o razrešitvi odvisna od zakonsko določenih razlogov (drugi odstavek 83. člena ZJU) in bi tedaj šlo za upravni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. S prekoračenjem z zakonom predpisanega roka bi namreč pooblastilo za uporabo politične diskrecije prenehalo, kar bi tudi spremenilo pravno naravo izdanega akta o razrešitvi.
Ker s tožbo izpodbijana odločba tožene stranke torej ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, bi zato moralo sodišče prve stopnje tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči. Ker pa sodišče prve stopnje revidentkine tožbe ni zavrglo, temveč je o njej vsebinsko odločilo, je bila v obravnavani zadevi revidentka deležna sodnega varstva v upravnem sporu na podlagi obravnave tožbe, o kateri sodišče prve stopnje ne bi smelo odločati. To pa pomeni, da revizija po četrtem odstavku 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, ker revidentka nima pravnega interesa za revizijo.
Od zakonskih zahtev po jasni tožbeni opredelitvi predmeta subsidiarnega upravnega spora, torej tako spornega dejanja kot organa, ki naj bi ga storil, ni mogoče odstopiti.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - zavrnitev izplačila - dejansko stanje kot revizijski razlog - nedovoljen revizijski razlog
Revidentka v reviziji le splošno navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo materialno pravo, pri tem pa ne pojasni, s katero razlago materialnega prava in s katerim stališčem ob njegovi uporabi je v konkretnem primeru povzročilo nezakonitost izpodbijane sodbe.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - naravna znamenitost - višina odškodnine - pomembno pravno vprašanje - jasno zakonsko besedilo - odstop do sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan - že rešeno pravno vprašanje
Zastavljeno vprašanje ne zahteva revizijske presoje, saj odgovor nanj daje že jasno besedilo prvega odstavka 44. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), ki kot temeljno izhodišče določa, da se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Iz navedenega jasnega zakonskega besedila izhaja, da je višina odškodnine vselej odvisna od pravnega statusa podržavljenega premoženja v času podržavljenja, morebitna kasnejša sprememba namembnosti ali drugačna kategorizacija nepremičnine pa na višino odškodnine ne vpliva. Zato nepremičnin, ki v času podržavljenja niso bile razglašene za naravno znamenitost, ni mogoče vrednotiti po Pravilniku (za kar se zavzema revident). Takšna pa je tudi ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča, od katere sodišče prve stopnje ni odstopilo.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - vrednotenje podržavljenega premoženja - naravna znamenitost - pomembno pravno vprašanje - jasno zakonsko besedilo
Vprašanje, ali se nepremičnine, ki so bile zaradi lastnosti, podanih že v času podržavljenja, razglašene za naravno znamenitost po podržavljenju, vrednoti po Pravilniku o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti in se zanje poleg osnovne vrednosti ugotovi tudi dodatno vrednost naravne znamenitosti, ne zahteva revizijske presoje, saj odgovor nanj daje že jasno besedilo prvega odstavka 44. člena Zakona o denacionalizaciji.
vročanje osebi v tujini - vročanje po pooblaščencu za sprejem pisanj - začasni zastopnik za sprejem pisanj - sprememba naslova tekom postopka
Haaška konvencija o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah in Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah ne posegata v možnost, da se z zakonom uredi posebne zahteve glede postavitve pooblaščenca (ter procesne posledice te opustitve) za tistega, ki se je sam obrnil na sodišče v Republiki Sloveniji, torej za tožnika.
Če tožnik živi v tujini, tj. Bosni in Hercegovini, in v Republiki Sloveniji v času vložitve tožbe ni imel pooblaščenca za ta sodni postopek, niti ni imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, mu sodišče prve stopnje v skladu s 146. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 postavi začasnega zastopnika, pooblaščeno za sprejemanje pisanj, katere naloga je, da sodna pisanja posreduje tožniku.
ZArbit člen 28, 32, 40, 40/2, 40/2-2, 41. ZNP člen 4.
priznanje izvršljivosti arbitražne odločbe - postopek pred arbitražo - materialno procesno vodstvo - izvedba glavne obravnave - pridržek javnega reda - pravni interes za pritožbo
Sodišče lahko ob presoji utemeljenosti predloga za priznanje izvršljivosti arbitražne odločbe upošteva le, ali je arbitraža spoštovala meje, pri kateri država za reševanje sporov želi ohraniti svoj monopol (meje arbitrabilnosti) in ali je postopek in učinek arbitražne odločbe sprejemljiv s stališča najbolj temeljnih vrednostnih in ustavnih načel domačega pravnega reda (javni red).
Pridržek javnega reda se mora uporabiti zadržano, samo kot skrajna možnost, in sicer takrat, ko bi njegova neuporaba privedla do posledic, ki bi bile za domač pravni red nevzdržne.
Zgolj nestrinjanje z materialno pravno pravilnostjo odločitve arbitražnega senata ne more biti podlaga za odrek priznanja izvršljivosti arbitražne odločbe.
Tudi če bi arbitražni senat res prekršil med strankama dogovorjena procesna pravila odločanja, to samo po sebi še ne utemeljuje zaključka o nepoštenosti postopka, pač pa (lahko) predstavlja razveljavitveni razlog po 4. alineji drugega odstavka 40. člena ZArbit.
Načelu poštenosti postopka zadostuje postopanje, s katerim je bila stranki dana možnost sodelovanja na sestanku/obravnavi ter ji je bila posledično zagotovljena njena pravica do izjave.
Načelo enakopravnosti strank pa je v postopku izpeljano tako, da morajo biti stranke obveščene, kdaj bo senat izvajal dokaze ter da jim mora biti posredovano vse gradivo, na katero senat lahko opre svojo odločitev. To jim omogoča, da se lahko izrečejo o izvedenih dokazih in drugem gradivu.
dovoljenost revizije - izredno pravno sredstvo - zastopanje v revizijskem postopku - odvetnik - novo pooblastilo - postopek likvidacije - pooblastilo stečajnega upravitelja - zavrženje revizije
Ker pooblastila niso dana po dnevu izdaje drugostopenjske sodbe, ko je stranki nastala pravica do vložitve revizije, niso nova; niso pa niti posebna, saj iz njih ne izhaja, da bi tožniki dali pooblastilo prav za vložitev izrednega pravnega sredstva.
Likvidacijski upravitelj je bil edini upravičen dati pooblastilo za vložitev revizije. Iz pooblastila prve tožnice pa izhaja, da ga je podpisala druga tožnica kot direktorica prve tožnice.