odškodninska odgovornost države - pravica do povrnitve škode - odgovornost države za delo upravnega organa - davčni organ - odločanje na podlagi razveljavljenega predpisa - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - skrbnost - krivda - dokazno breme
Davčni organ je v postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča odločil, da so zemljišča, ki se uoprabljajo za vojaške namene, izvzeta iz odmere. Takšno svojo odločitev je oprl na razveljavljen predpis, ki ga pred tem ni uporabljal. Tako je ravnal kljub temu, da ga je občina (kot upravičenka do prejema sredstev iz naslova pobranega nadomestila) opozorila, da gre za razveljavljen predpis. Davčni organ se do tega ni opredelil in je (neutemeljeno) spremenil svojo dotedanjo prakso odmere nadomestila.
Država bi se lahko svoje odškodninske odgovornosti razbremenila le tako, da bi postopala skladno z določbo 131. člena OZ, ki dopolnjuje podnormirano določbo 26. člena URS in uveljavlja obrnjeno dokazno breme glede krivde: da bi zatrjevala in dokaz(ov)ala, da je davčni organ ravnal s potrebno skrbnostjo, česar pa v tem postopku ni storila.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost pritožbe - stečajni postopek - razdelitev posebne razdelitvene mase - odmera nadomestila upravitelja - nedopustna pritožba zoper sklep o prvi razdelitvi - možnost obravnavanja pred sodiščem
Tisti del sklepa sodišča prve stopnje, s katerim sodišče odmeri upravitelju sorazmerni del nadomestila, je po vsebini poseben sklep in ni del vsebine sklepa o razdelitvi splošne razdelitvene mase. Zato upnik s tem, ko ni vložil ugovora zoper sklep o (prvi in končni) razdelitvi, ni izgubil pravice do pritožbe zoper sklep o odmeri sorazmernega dela nadomestila upravitelju.
izločitev sodnikov višjega sodišča - odklonitveni razlog - nezadovoljstvo z delom sodnika - nezadovoljstvo stranke z odločitvijo v drugem sporu
Bistveni razlog obravnavane zahteve za izločitev višjih sodnikov je torej predlagateljevo nezadovoljstvo z njihovim postopanjem v zadevi I Cpg 282/2017 in njihovimi pravnimi stališči, izraženimi v izdani odločbi. Takšno nezadovoljstvo pa ne more utemeljiti izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP. Stranka ima namreč za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti v dosedanjem postopku ali drugih postopkih, v katerih je bila udeležena, na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru tistega postopka.
Vrhovno sodišče je na občni seji 16. 12. 1993 sprejelo pravno mnenje, da v primeru, da tožnik v tožbi ne navede vrednosti spornega predmeta, nima pravice do revizije. Pravno mnenje se je nanašalo na ureditev v drugem odstavku 186. člena v zvezi s 382. členom ZPP/77. Navedene zakonske določbe so bile identične ureditvi v drugem odstavku 180. člena in v drugem odstavku 367. člena ZPP, ki dovoljuje neposredno revizijo le v primerih, ko izpodbijani del pravnomočne sodbe presega zakonsko določen znesek. Vrhovno sodišče je zato na sprejeto pravno mnenje z dne 16. 12. 1993 še vedno vezano (drugi odstavek 110. člena Zakona o sodiščih). Takšno je tudi ustaljeno stališče sodne prakse Vrhovnega sodišča po uveljavitvi ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT
VS00015725
ZIZ člen 20a, 26. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izvršilni postopek - izvršilni naslov - izvršljivost notarskega zapisa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo določbo 20.a člena in 26. člena ZIZ pri presoji izpolnjenosti pogojev za izvršljivost notarskega zapisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00031005
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - etažna lastnina - oblikovanje etažne lastnine - podzemna garaža - akt o oblikovanju etažne lastnine - stavbna pravica - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - hipoteka - izbris hipoteke iz zemljiške knjige
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanj:
- ali je v aktu o oblikovanju etažne lastnine potrebno predvideti preoblikovanje stavbe pravice v etažno lastnino, opisati skupne dele nepremičnine, na katerih zgradba stoji (tj. tudi stavbno pravico kot skupni del), in določiti solastniške deleže na skupnih delih nepremičnine (tj. tudi na stavbni pravici kot skupnem delu) ali pa za nastanek etažne lastnine v stavbi, ki v zgolj določenem delu stoji na nepremičnini, ki je obremenjena s stavbno pravico, zadostuje zgolj oblikovanje etažne lastnine na stavbi,
- ali z oblikovanjem etažne lastnine na stavbi skupni del stavbe postane tudi stavbna pravica, četudi to v aktu o oblikovanju etažne lastnine ni posebej predvideno.
Pogodba o prodaji poslovnega deleža je bila sklenjena med prvo toženko kot prodajalko in drugo toženko kot kupcem poslovnega deleža v tožeči stranki. Druga toženka pri sklepanju te pogodbe v razmerju do predkupne upravičenke ni imela nobenih dolžnosti. Dolžnost obveščanja in posredovanja ponudbe za sklenitev prodajne pogodbe s predkupno upravičenko je zavezovala le prvo toženko kot prodajalko. To pomeni, da tudi v primeru, da bi bila predkupna pravica kršena, sklenitev sporne pogodbe drugi toženki ni bila prepovedana. Zato v obravnavnem primeru pride v poštev povzeti drugi odstavek 86. člena OZ, na podlagi katerega pogodba ostane v veljavi, stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pa lahko zadenejo ustrezne posledice.
Drugo alinejo 2. točke tretjega odstavka 347. člena ZFPPPIPP, ki določa, da mora stečajni upravitelj predkupnega upravičenca pozvati, da mu v 15 dneh po prejemu vrne podpisan izvod pogodbe in plača celotno kupnino v skladu s pogodbo, je treba razumeti tako, da predkupnemu upravičencu ni treba plačati kupnine v roku 15 dni, temveč, da jo mora plačati v rokih, določenih v prodajni pogodbi.
odstop terjatve s pogodbo (cesija) - obvestitev dolžnika (cessusa) - pactum de non cedendo - pobot odstopljene terjatve - dopustnost pobota - vzajemnost medsebojnih terjatev
Če je po splošnih določbah 315. in 419. člena OZ dolžniku omogočeno, da se razbremeni svoje obveznosti tako z izpolnitvijo obveznosti odstopniku kot tudi s pobotanjem s svojo terjatvijo, je treba primerljiv položaj priznati dolžniku tudi v primeru dodatne zaščite po četrtem odstavku 417. člena OZ. Neučinkovanje obvestila o cesiji na položaj dolžnika zato le-temu omogoča, da pobotno izjavo lahko učinkovito uveljavlja zoper odstopnika terjatve, čeprav ni več podana vzajemnost terjatev, ker je zaradi učinka prenosa terjatve terjatev do dolžnika prešla v premoženjsko sfero prevzemnika terjatve.
ZPP člen 151, 151/1, 163, 205, 205/1-4. ZFPPIPP člen 46, 60, 60/2-3, 60/6, 227, 227/1, 301, 301/2, 301/8.
zahteva za varstvo zakonitosti - prijava terjatev v stečaju - prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov - stroški pravdnega postopka, nastali pred začetkom stečajnega postopka - načelo koncentracije - načelo enakega obravnavanja upnikov
Vrhovno sodišče se pridružuje stališču sodišča druge stopnje, da je treba ostati pri gramatikalni razlagi povsem jasne določbe 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP. V povezavi z določbo šestega odstavka istega člena pa takšna ureditev pomeni spremembo pogojev za uveljavljanje zahtevka za povrnitev stroškov postopka, kot so urejeni v splošnih določbah drugega in tretjega odstavka 163. člena ZPP. Ne glede na način končanja pravdnega postopka po izpolnitvi pogojev za nadaljevanje postopka (drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP), je predpisana dolžnost navedbe že nastalih stroškov sodnega uveljavljanja terjatve v zahtevku za priznanje terjatve pozitivna procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bi sodišče v pravdnem postopku smelo odločati o zahtevku upnika za povrnitev teh pravdnih stroškov, ki so nastali do začetka stečajnega postopka. Takšna dodatna ovira za uveljavljanje stroškovnega zahtevka v pravdi je utemeljena na že pojasnjenem načelu koncentracije v stečajnem postopku, saj omogoča, da se že v fazi preizkusa terjatev ugotovi obseg vseh terjatev in z njimi povezanih stroškov, ki vplivajo na možnost poplačila upnikov.
Tretji odstavek 168. člena OZ določa, da se pri oceni izgubljenega dobička upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. V sodni praksi je že razčiščeno, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju. Tožničina trditvena podlaga tako očitno ni zadostna, saj ni navedla ničesar o tem, kolikšen prihodek in dobiček je ustvarila v preteklosti. Tega ni storila niti po pozivu sodišča prve stopnje, naj predloži poslovne knjige.
Trditveno (in dokazno) breme je v vsakem konkretnem primeru odvisno tudi od trditev (in dokaznih predlogov) nasprotne stranke. Tožeča stranka je trdila, da izgubljeni dobiček predstavlja višina najemnin za plovilo v spornem obdobju; tožena stranka pa je ugovarjala, da bi imela tožeča stranka s tem v zvezi tudi stroške, kar bi zmanjševalo njen prihodek. Takšni utemeljeni ugovori zahtevajo dopolnitev trditvene podlage (in dokaznih predlogov), česar pa tožeča stranka ni storila; zato je presoja sodišč o nezadostnosti njenih trditev materialnopravno pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00015618
OZ člen 39, 610, 610/1, 610/3. ZOR člen 591, 591/1. ZIZ člen 175.
najemna pogodba - del nepremičnine - ugotovitev ničnosti pogodbe - causa (kavza) - nasprotovanje moralnim načelom - onemogočanje uporabe solastniku - nedobrovernost - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v izvršilnem postopku - nujno sosporništvo - pravno nasledstvo - prejšnji lastnik - plačilo uporabnine
Tožeča stranka mora v primeru tožbe za ugotovitev ničnosti pogodbe z njo zajeti vse pogodbene stranke, ki so nujni sosporniki, sicer ni tožena prava stranka in je potrebno tožbeni zahtevek zavrniti. Vendar pa to ne pomeni, da mora biti tožba vložena zoper vse pravne prednike pogodbenih strank, temveč da mora biti vložena zoper vse pogodbene strani. Po odsvojitvi nepremičnine novi lastnik kot najemodajalec vstopi v celoten pravni položaj prejšnjega najemodajalca, v vse njegove pravice in obveznosti, ki izhajajo iz najemne pogodbe. V pogodbenem razmerju novi lastnik tako v celoti nadomesti prejšnjega lastnika kot najemodajalca.
Izogibanje posledicam, ki jih imajo izvršilni postopki na položaj najemnika nepremičnin, je v nasprotju z moralnimi načeli.
Revizija se dopusti glede vprašanja nastopa zamude in s tem obveznosti plačila zamudnih obresti, ko sodišče v sodnem postopku odpravi upravne odločbe tožene stranke in tožniku prizna pravico do pokojninske dajatve, toženi stranki pa naloži odločitev o odmeri in izplačevanju te dajatve.
OZ člen 131. ZDR člen 184. ZVZD-1 člen 5/1, 12/1, 12/2. ZPP člen 7, 7/1, 212.
povrnitev nepremoženjske škode - trditveno breme - trditve o odločilnih dejstvih - prekoračitev trditvene podlage - odškodninska odgovornost delodajalca - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - objektivna in krivdna odškodninska odgovornost - nesreča pri delu - košenje trave - nevarna dejavnost - opustitev delodajalca - varnost pri delu - opustitev dolžnega ravnanja - ravnanje oškodovanca - dopuščena revizija
Tožnik je s trditvijo o neprimernosti delovne opreme dovolj določno opredelil očitano protipravno ravnanje toženkine zavarovanke v obliki opustitve dolžnostnega ravnanja. S tem je svojemu trditvenemu bremenu za utemeljevanje toženkine odškodninske odgovornosti na podlagi pravil o krivdni odgovornosti zadostil.
Košnja spolzkega terena s kosilnico nitkarico sama po sebi ni nevarna dejavnost. Delo je postalo nevarno iz razloga, ker se je košnja izvajala na nekoliko nagnjenem in spolzkem terenu. Zaradi tega je v konkretnem primeru uporaba pravil o nevarni stvari oziroma dejavnosti izključena.
Stališče nižjih sodišč, da je toženkina zavarovanka opustila dolžno skrbnost pri izvedbi košnje, je materialnopravno zmotno. Tožnik je očitek o krivdni odgovornosti utemeljeval s trditvijo, da toženkina zavarovanka ni zagotovila primerne delovne opreme, ker njegovi čevlji naj ne bi imel proti-zdrsne podlage. Tega očitka tožnik v dokaznem postopku ni uspel dokazati.
Izpolnitev s hrambo zemljiškoknjižnega dovolila pri notarju je treba šteti kot obliko sočasne izpolnitve: tožencu bi bilo namreč zemljiškoknjižno dovolilo izročeno šele, ko bi bila kupnina v celoti plačana, tožnik pa ob predlaganem načinu izpolnitve ne bi prevzel bremena neizpolnitve toženca. Notar bi kot nevtralni pravni strokovnjak in zaupanja vredna oseba v okviru skrbniškega razmerja za obe stranki predstavljal neodvisno osebo, saj bi zemljiškoknjižno dovolilo kupcu izročil le pod pogoji, opredeljenimi v notarskem zapisu o deponaciji dokumentov. Če pogoji, določeni v notarskem zapisu, do dogovorjenega roka ne bi bili izpolnjeni, bi se deponirani dokumenti vrnili prodajalcu. Načelo sočasnosti je s tem popolnoma varovano in dosežen temeljni namen notarske hrambe, ki je v zaščiti stranke pred tveganjem neizpolnitve druge pogodbene stranke.
V očitku bistvene kršitve določb postopka (da sodba sodišča prve stopnje ne vsebuje pravno relevantnih dejstev za uporabo zakonskih določb, ki jih je sodišče prve stopnje uporabilo, podrejeno pa tudi, da ne navede posebne utemeljitve za odpravljeni del drugostopenjskega upravnega akta) se skriva vprašanje pravilne materialno pravne presoje, ki se je je sodišče prve stopnje lotilo poenostavljeno, vendar ob tem Vrhovno sodišče ne ugotavlja utemeljenih zakonskih razlogov za to, da bi takšne presoje ne opravilo pritožbeno sodišče samo, s tem saniralo očitano kršitev, takšna presoja pa bi lahko vplivala tudi na (hitrejšo) končno odločitev v zadevi.
Ključna je dejanska ugotovitev, da je bila kupnina plačana v skladu s pogodbeno vsebino, dogovorjeno v prodajni pogodbi in overjeni izjavi prodajalke z dne 10. 9. 2008. Nasprotje med navodilom o plačilu in ugotovitvijo v izjavi, da je bila kupnina s strani toženke že plačana, ob dejstvu, da plačilo izvira iz sfere toženke - kupca, ne pa prodajalca, ne zmanjšuje verodostojnosti izjave prodajalke.
V skladu z 280. členom OZ sme dolžnik obveznost izpolniti tudi osebi, ki jo je določil sam upnik.
ponovna odmera pokojnine - odločba Ustavnega sodišča - notranji odkup delnic - pravnomočna odločba - učinek za naprej
Tožena stranka je na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 izdala odločbo o ponovni odmeri pokojnine v postopku z izrednim pravnim sredstvom, določenim v 183. členu ZPIZ-2. V 5. točki izreka je Ustavno sodišče določilo učinkovanje odločbe o ponovni odmeri. Datum upravičenosti do višje pokojnine je vezalo na to, ali je nova odločba izdana po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. V obeh primerih velja nova odločba in s tem tudi upravičenost do poračuna na tej podlagi od prvega dne naslednjega meseca, torej za naprej, od spremembe dalje.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - sodelovanje sodnika, ki bi moral biti izločen - predlog za izločitev sodnika - pravočasnost predloga - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka
Da stranka lahko uveljavlja izločitveni razlog iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP po začetku glavne obravnave mora biti izpolnjen pogoj ali, da je izločitveni razlog nastal na obravnavi po njenem začetku ali pa da je bil izločitveni razlog podan že pred začetkom glavne obravnave, pa se stranka ni imela možnosti seznaniti pred začetkom glavne obravnave s tem izločitvenim razlogom, torej če „stranki ni bil in tudi ni mogel biti znan“. Zahteva za izločitev sodnika je vedno vezana na določen stadij postopka. Če stranka izve za izločitveni razlog pred začetkom glavne obravnave, ga mora uveljavljati pred njenim začetkom.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - osnova
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede osnove za denarno povračilo po prvem odstavku 118. člena ZDR-1?
ZZZDR člen 81, 82a. ZPP člen 339, 339/2-8, 360, 360/1.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - pravica zakonca do preživnine - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - potrebe preživninskega upravičenca - konkretizacija navedb - trditveno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje - odgovor na pritožbene navedbe - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je po pregledu pravdnega spisa ugotovilo, da toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni konkretizirano ugovarjal višini tožničinih mesečnih stroškov in da tudi ni konkretiziral ugovora o nezmožnosti plačevanja preživnine. Ker je tožnica že v tožbi višino mesečih stroškov v višini 275,34 EUR opredelila po posameznih postavkah, je sodišče prve stopnje upravičeno prišlo do zaključka, da je njena ocena mesečnih stroškov v višini 275,00 EUR realna. Ker so bile v konkretnem procesnem položaju toženčeve pritožbene navedbe v zvezi z načinom ugotavljanja tožničinih mesečnih stroškov zaradi nekonkretiziranosti očitno neutemeljene, se sodišče druge stopnje do njih ni bilo dolžno opredeliti.