predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - zavarovalna doba - delo na kmetiji
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pogoj prijave v socialna zavarovanja, upoštevaje določila 48. in 50. člena ZTPPIZ, nujni pogoj oziroma odločilna okoliščina za priznanje zavarovalne (pokojninske) dobe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00015317
OZ člen 131. ZVSmuč člen 4, 4-9, 10, 10/3. ZGD-1 člen 623, 623/3-1, 635, 635/2-1, 636. ZPP člen 196, 373, 373/2.
dovoljenost revizije - predlog in sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije - zadostno število izvodov - priloge vloge - sprememba sodne prakse - pravno nasledstvo stranke - izčlenitev - prenosna družba - delilni načrt - singularno pravno nasledstvo - enotno sosporništvo - povrnitev škode - odgovornost upravljalca smučišča - padec na smučišču - pojem nevarnega mesta - ledena plošča - zavrnitev tožbenega zahtevka - dopuščena revizija
Po presoji Vrhovnega sodišča smučarska površina, kot je bila opisana v dejanskih ugotovitvah izpodbijane sodbe in dimenzij, kot je bila zatrjevana s strani tožnice (približno 5 m2), ne predstavlja neprilagojenega mesta. Ne gre namreč za stanje smučišča, ki bi bilo neobičajno ter ga smučar ne bi mogel pričakovati. Obveznost upravljavca smučišča, da pred vsako takšno mesto namesti opozorilno tablo, bi bila pretirana in neživljenjska ter v nasprotju z izhodiščem, da je smučanje dejavnost, ki se odvija v naravi, katere pomembna lastnost je tudi dinamičnost. Poleg tega po presoji Vrhovnega sodišča primerjava z ostalimi primeri iz določbe 9. točke 4. člena ZVSmuč pokaže, da bi umestitev spornega mesta iz obravnavane zadeve na vsebino navedene določbe učinkovala izrazito razširjujoče.
bistvene kršitve določb postopka - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - predlog za zaslišanje priče - predlog za zaslišanje izvedenca - prištevnost - nerazumljiv izrek - stvarna pristojnost - pristojnost okrožnega sodišča - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje zatajitve - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Stranka mora uveljavljati kršitev pravice do obrambe zaradi zavrnjenega dokaznega predloga substancirano in pri tem navesti konkretna dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče vsaj z določeno stopnjo verjetnosti sklepati, da bi predlagani, a neizvedeni dokaz ustvaril dvom v obtožbeni očitek, ki bi zaradi domneve nedolžnosti imel za posledico izrek oprostilne sodbe.
Narava procesne kršitve po 6. točki prvega odstavka 372. člena ZKP je taka, da do nje lahko pride samo pred okrajnim sodiščem takrat, ko izda sodbo za kaznivo dejanje iz pristojnosti okrožnega sodišča. Obratno, ko torej okrožno sodišče razsodi o kaznivem dejanju iz pristojnosti okrajnega sodišča (drugi odstavek 36. člena ZKP), do zatrjevane kršitve ne pride.
Prištevnost se v kazenskem postopku vedno domneva in se njenega obstoja posebej ne dokazuje.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - aktivni družbenik - pasivni družbenik - pravica do zasebne lastnine - kriteriji za presojo vpliva družbenika na poslovanje družbe - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - dokazno breme
Presoja revizijskega očitka o nesorazmernem posegu v pravico do zasebne lastnine je odvisna od odgovora na vprašanje, ali sta nižji sodišči pravilno uporabili merila za ločevanje aktivnih od pasivnih družbenikov.
Za konkretno presojo je ključno, da je zakonodajalec v ZFPPIPP tožnikom naložil dokazno breme, da dokažejo, da je tožena stranka imela položaj aktivnega družbenika, in da domneva iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP v postopku pred nižjima sodiščema ni bila vzpostavljena. Iz dejstva, da je vse poslovne odločitve in plačilni promet v izbrisani družbi dejansko sprejemalo in izvajalo podjetje B., izhaja zaključek, da je bil formalni vpliv tožencev na poslovanje izbrisane družbe zaradi dejanskih ovir le navidezen. To pomeni, da toženca nista niti imela niti mogla imeti vpliva na poslovanje in upravljanje izbrisne družbe. V okoliščinah konkretnega primera je stališče, da toženca po svoji lastni volji in krivdi nista poskrbela za svojo aktivno vlogo, neživljenjsko. Ker tožniki niso vzpostavili domneve iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP, je stališče nižjih sodišč, da sta toženca imela položaj aktivnih družbenikov zgolj na podlagi njunega formalnega direktorskega položaja in 1,0595 % poslovnega deleža, materialnopravno zmotno.
izvedba dokaza - (ne)dovoljen dokaz - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti
Sodišče druge stopnje očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb postopka zato, ker dokaza ni izvedlo, to pa je pomanjkljivost, ki jo je na pritožbeni stopnji mogoče odpraviti.
– ali mora izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi prve alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 vsebovati tudi očitek delavcu glede njegovega subjektivnega odnosa - krivde do očitanih kršitev, še zlasti, če je oblika krivde (obarvani naklep) izrecni zakonski znak očitanega kaznivega dejanja,
– ali je sodišče pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v okviru pravilne uporabe materialnega prava dolžno ugotavljati, ali je delodajalec v okviru dejanskih navedb, podanih v odpovedi, navedel vse znake očitanega kaznivega dejanja.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - neupravičena odsotnost z dela - izplačilo plač
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delodajalec dolžan delavcu izplačati plačo, ko ta ne pride na delo in razlogov za svojo odsotnost ne opraviči?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča
O tem, da dvom stranke v pravilnost odločitve v posameznih zadevah ni razlog za delegacijo pristojnosti, pač pa za izpodbijanje z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, obstaji obsežna sodna praksa Vrhovnega sodišča.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00016448
ZOR člen 90. ZIP člen 251c.
sporazum o zavarovanju terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice - veljavnost sporazuma - narava sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - mandatna pogodba - veljavnost pogodbe - pooblastilo za zastopanje - veljavnost pooblastila
Neposreden kontakt med mandantom in mandatarjem pred sklenitvijo mandatne pogodbe ni nujna predpostavka za njeno veljavnost.
– pravilne uporabe materialnega prava v zvezi s časovno omejitvijo reintegracije na čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas in kršitve določb postopka zaradi izostanka razlogov o tem,
- bistvene kršitve določb postopka zaradi izostanka razlogov za odločitev o predlogu za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR-1.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - umik tožbe - izjava o umiku - različne pravne podlage
Revizija se dopusti glede vprašanj:
-ali je sodišče s tem, ko je v okoliščinah obravnavanega primera štelo, da je tožeča stranka umaknila del tožbe, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka,
- ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev, ker o zahtevku ni odločilo na odškodninski podlagi.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZJU člen 33, 33/1, 93. ZPol člen 1, 5. KZ-1 člen 30, 30/3, 183, 183/1, 183/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - policist - rok za odpoved - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba zaupanja
Za presojo pravočasnosti izredne odpovedi je odločilna dejanska ugotovitev, kdaj je bil o kršitvah tožnika obveščen generalni direktor Policije (in ne, kdaj je bila obveščena Policijska uprava A.). Teka roka ni mogoče vezati na vprašanje, kdaj bi moral biti delodajalec (generalni direktor) po navedenih ali drugih pravilih obveščen o kršitvah delavca, ampak je odločilnega pomena, kdaj je bil dejansko obveščen.
S tem, ko je tožnik dajal v promet zdravilo večjemu številu oseb (tudi izven Policije), ki je škodljivo za zdravje, zaradi česar ga v Republiki Sloveniji ni mogoče dobiti v prosti prodaji in bi se hkrati glede na delo, ki ga opravlja in osebne lastnosti moral in mogel zavedati, da ima takšno ravnanje znake kaznivega dejanja, je tožnik kršil prepoved iz 37. člena ZDR in prvega odstavka 13. člena pogodbe o zaposlitvi. Policist, ki naj bi bdel nad zakonitostjo ravnanj državljanov, krni ugled policije, če sam izvršuje znake kaznivega dejanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - grožnja - policist - rok za podajo odpovedi
Kdaj je z razlogom za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi seznanjen delodajalec je dejansko vprašanje, pri čemer je bistveno, kdaj se z razlogi seznani oseba, ki je pristojna za podajo odpovedi. Pravice in dolžnosti delodajalca v organu državne uprave in v upravi lokalnih skupnosti ter drugih državnih organih izvršuje predstojnik (33. člen ZJU); v primeru toženke je to generalni direktor policije (prvi odstavek 17. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji). Ker gre za osebo, ki nastopa in odloča v imenu Policije, subjektivni tridesetdnevni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prične teči od ugotovitve razloga za izredno odpoved (in storilca) s strani te osebe.
ugotovitev lastnosti zavarovanca - pravica do pokojnine - opravljanje samostojne dejavnosti - samostojni podjetnik
Tožnik je bil na dan 1. 1. 2016 upokojen in hkrati opravljal dejavnost, ki je podlaga za pridobitev lastnosti zavarovanca po 15. členu ZPIZ-2, vendar svojega dvojnega statusa v zakonskem roku ni uredil sam. Toženka je zato z izpodbijanima odločbama pravilno (po uradni dolžnosti) ugotovila, da ima tožnik od 1. 1. 2016 lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti po 15. členu ZPIZ-2 za deset ur tedensko.
Kaznivi dejanji razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1 in obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1 sodita med kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, o katerih v primeru, da so storjena s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja, na prvi stopnji sodijo okrožna sodišča (prvi odstavek 25. člena ZKP). Iz izreka sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je bilo kaznivo dejanje razžalitve storjeno s poslanimi SMS in elektronskimi sporočili, kaznivo dejanje obrekovanja pa s poslanim elektronskim sporočilom.
Svetovni splet je skladno s teorijo in sodno prakso sredstvo javnega obveščanja, saj so vsebine, objavljene na svetovnem spletu, (razen izjemoma) dostopne vsakomur. Pri pošiljanju elektronskih sporočil je situacija drugačna; gre namreč za zasebno komunikacijo med pošiljateljem in naslovnikom, ki se prenaša s pomočjo oziroma uporabo svetovnega spleta. Elektronska sporočila so s spletom sicer neločljivo povezana, vendar takšna komunikacija zaradi uporabe tehnologije svetovnega spleta še ni javna. Vrhovno sodišče sprejema razloge izpodbijane pravnomočne sodbe (točka 4 obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje in točka 2 obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje), da gre tudi pri elektronskih sporočilih za usmerjeno, zasebno komunikacijo (tako kot pri navadni pošti), ki je namenjena (točno) določenim naslovnikom, pri čemer večje ali veliko številko naslovnikov ne pomeni, da gre za javno komunikacijo oziroma sredstvo javnega obveščanja. Navedenih značilnosti sporočil, poslanih po elektronski pošti, ne spremeni niti dejstvo, da je šlo pri več elektronskih naslovih, na katere je obsojenec pošiljal elektronska sporočila, za splošne oziroma generalne elektronske naslove, do katerih lahko ima dostop večje število ljudi, vendar je njihovo število še zmeraj omejeno, zato tudi pri pošiljanju elektronskih sporočil na takšne elektronske naslove ne gre za javno obveščanje.
Glede na dejanske ugotovitve so bile okoliščine, ki naj bi jih tožnik prikrival, toženki dobro znane. Zato je od tožnika neutemeljeno pričakovala, da ji bo te okoliščine "razkril," nasprotno pa je tožnik utemeljeno sklepal, da toženka ne dvomi v njegovo nepristranskost.