privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - izplačilo ob izselitvi
Lastnik stanovanja lahko zavrne plačilo odpravnine, če je imetniku stanovanjske pravice prenehalo stanovanjsko razmerje ali mu je mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov skladno z določbami zakona o stanovanjskih razmerjih (3. odst. 126.čl. in 1. odst. 148.čl. SZ). Razlogi za odpoved stanovanjskega razmerja pa so upoštevni, če obstajajo v času začetka veljavnosti stanovanjskega zakona. Odločilno je stanje ob uveljavitvi zakona.
privatizacija stanovanj - upravičenec za odkup - ožji družinski član - garaža kot pritiklina stanovanja
Izjava o privolitvi, da stanovanje odkupi ožji družinski član, ne pomeni prenosa pravice, ampak pomeni le to, da imetnik stanovanjske pravice, ki ima prednostno pravico, svoje prednosti ne bo izkoristil. Zato lahko izkoristi pravico do nakupa njegov ožji družinski član, ki pa mu to pravico daje zakon, le da jo lahko uresniči šele, če je ne uresniči imetnik stanovanjske pravice. Privolitev po 117.čl. stanovanjskega zakona torej ne pomeni prenosa pravice in zato ni treba, da tisti, ki se odreče svoji prednosti, sam izpolnjuje pogoje za pridobitev lastninske pravice.
odpoved najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - dolžnost izpolnitve obveznosti - izpolnitev dolžnika ali tretjega
Pravno odločilni za razsojo spora sta bili ugotovitvi nižjih sodišč, da se je toženka z izjavo z dne 19.2.1992 zavezala, da bo sporno stanovanje kot dotedanja imetnica stanovanjske pravice izpraznila do 31.3.1992 in da te obveznosti ni izpolnila. Taka ugotovitev je utemeljevala sprejeto odločitev sodišč prve in druge stopnje, ki je očitno oprta poleg na določili 17. in 296. člena zakona o obligacijskih razmerjih, tudi na določilo 58. člena stanovanjskega zakona (ki utemeljuje izpraznitveni zahtevek v primerih, ko kdo uporablja stanovanje brez naslova to je nezakonito). V času, ko se je toženka zavezala izprazniti sporno stanovanje, ni več veljal zakon o stanovanjskih razmerjih (ki je določal, da lahko imetnik stanovanjske pravice odpove stanovanjsko razmerje vselej), pač pa je veljal stanovanjski zakon (po katerem je lahko najemnik odpovedal najemno pogodbo prav tako vselej - 52. člen). Toženka se je zato lahko pravnoveljavno zavezala, da bo stanovanje izpraznila ter so revizijski pomisleki o tem neutemeljeni.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Toženec izpodbija dokazno oceno in s tem ugotovitve o dejanskih okoliščinah. To pa po izrečni določbi 3. odst. 385.čl. ZPP ni dovoljen revizijski razlog.
Ugotovljene spremenjene razmere na strani tožnika, ki zadevajo le njegove preživljalske zmožnosti, so utemeljevale pomembno znižanje njegovega preživninskega prispevka za sina. Čeprav se ta znižana preživnina kaže tožniku kot simbolična, vendar ohranja njegovo preživninsko obveznost do sina še naprej po temelju in kar omogoča ob pričakovanem zboljšanju tožnikovih premoženjskih razmer, ponovno odločanje o višini preživnine. Preživninska obveznost staršev do otrok po določilu 1. odstavka 123. člena ZZZDR sicer ni simbolična, vendar pa to ne izključuje možnosti, da je zaradi nastopa ustreznih dejanskih okoliščin toliko znižana, da ima za preživninskega upravičenca ali pa zavezanca zgolj simboličen pomen. To pa preživninski obveznosti zaradi njenega trajnega značaja ne jemlje materialnopravne utemeljenosti.
ZDSS člen 14, 14/1. ZPP (1977) člen 4, 362, 362/1, 362/2, 373, 373-1, 373-2.
postopek pred delovnim sodiščem - postopek s pritožbo - kršitev načela neposrednosti - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje odloči o zahtevku praviloma na podlagi neposrednega obravnavanja (1. odstavek 14. člena ZDSS v zvezi s 4. členom ZPP), o vloženem pravnem sredstvu pa odloči sodišče druge stopnje praviloma brez obravnave (1. odstavek 362. člena ZPP).
Vendar pa načelo neposrednosti učinkuje tudi v postopku pred sodiščem druge stopnje. Zato to sodišče le na seji senata in brez na obravnavi ponovljenih, pred sodiščem prve stopnje neposredno izvedenih dokazov, ne sme spremeniti dejanskega stanja (2. odstavek 362. člena ZPP v zvezi s 1. in 2. točko 373. člena ZPP).
delovno razmerje pri delodajalcih - poskusno delo - prenehanje delovnega razmerja
Do izteka poskusnega dela, komisija, ki je spremljala in ocenjevala delo, ni mogla dati pozitivnega mnenja o njegovem poskusnem delu, ker zahtev za delo v prometu ni izpolnil. Zato mu je po odločitvah samoupravnih organov tožene stranke pravilno in ob upoštevanju določb 32. in 33. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77 do 18/88) delovno razmerje prenehalo z dnem dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - obnova postopka
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za obnovo postopka, ker je treba krivo pričanje priče in kaznivo dejanje sodnika pri izdaji odločbe dokazati s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Tožnik takih sodb ni predložil. Sodišče druge stopnje je odločbo sodišča prve stopnje potrdilo. Pregon kaznivega dejanja ni bil zastaran, zato ugotavljanje omenjenih okoliščin ni bilo dovoljeno kot predhodno vprašanje. Revizija je bila zavrnjena, saj je bilo ugotovljeno, da je javno tožilstvo ovadbe zavrglo, zahteva oškodovanca kot tožilca, to je tožnika, pa je bila pravnomočno zavrnjena.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - izredna pravna sredstva - revizija - novote
Vprašanje pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, kamor spada tudi navajanje novot, ki jih revizija zatrjuje v zvezi z izdajo novega sklepa o prenehanju delovnega razmerja revidentu, že glede na določbo tretjega odstavka 385. člena ZPP ne more biti revizijski razlog.
ZDSS člen 73. ZPP (1977) člen 385, 386, 393. ZTPDR člen 58, 5871-4.ZZD člen 152, 152/2-3.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - izredna pravna sredstva - revizija
Če je revizija vložena na podlagi 73. člena ZDSS, mora revident v njej navesti razloge za revizijo in jih mora tudi utemeljiti. Če tega ne stori, izpodbijane določbe ni mogoče preizkusiti.
Ugovore v reviziji, ki se nanašajo na disciplinski postopek pri toženi stranki, je šteti med materialnopravne in ne procesnopravne ugovore.
Razporeditev na delovno mesto, na katerem ima delavec manjšo plačo, je zakonita, če je bila izvedena v skladu z določbami zakonov in drugih aktov, ki urejajo razporejanje.
delovno razmerje v državnih organih - razporejanje delavcev
Tožnik je imel status višjega upravnega delavca, pristojni minister pa ga je imenoval v naziv upravni delavec. Razlog je bila reorganizacija. Tožnik je menil, da bi ga bilo treba pred ponovnim imenovanjem razrešiti na delovnem mestu višjega upravnega delavca. Nižji sodišči sta menili, da to ni potrebno, ker je bilo imenovanje posledica reorganizacije. Revizijsko sodišče je razveljavilo odločbo sodišča drug in prve stopnje, ker obstaja dvom ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. 24. člen ZDDO določa predhodno razrešitev višjega upravnega delavca pred razporeditvijo, vendar sodišči nista ugotavljali koliko delovnih mest na katerem je bil razporejen tožnik po prejšnji ureditvi je še ostalo in kako so bili razporejeni delavci, ki so bili na tako delovno mesto razporejeni.
Zaradi izteka delovnega dovoljenja tujcu, le temu preneha delovno razmerje, ne glede na to, če je invalid. Po 16. členu Zakona o zaposlovanju tujcev invalidi niso izjeme.
plače in drugi prejemki - odpravnina - konkurenčna klavzula - odškodnina za konkurenčno klavzulo - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba prvostopne sodbe po pritožbi - dokazi in izvajanje dokazov
Če odločitev sodišča prve stopnje ne temelji na posredno izvedenih dokazih, ampak na neposredno izvedenih, in ne na listinah, potem pritožbeno sodišče ne more brez obravnave spremeniti odločitve sodišča prve stopnje, zaradi drugačne presoje dokazov.
Pogodbe o zaposlitvi delavcev s posebnimi pooblastili so glede urejanja plač in drugih prejemkov obligacijske narave, zato se za presojo njihove veljavnosti ustrezno uporabljajo določbe obligacijskega prava. Za te delavce ne veljajo ustrezne določbe splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
izredna pravna sredstva - revizija - prepozno vložena revizija
Ker je bila revizija na Vrhovno sodišče naslovljena in nanj tudi poslana, očitne pomote v tem primeru ni mogoče ugotoviti. Zato je revizijsko sodišče revizijo v skladu z določbo 392. člena ZPP zavrglo.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost
Revizija je vložena na podlagi 73. člena ZDSS. Revizija je bila zavrnjena, ker je bilo ugotovljeno, da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in da postopek ni bil bistveno kršen. Kršitev delovnih obveznosti je bila ugotovljena na podlagi izvedenih dokazov. Ukrep je bil tožniku izrečen zaradi neopravičenih izostankov z dela. Odločba sodišča druge stopnje naj bi bila nezakonita, ker sodišče ni upoštevalo dejstva, da je dobil v času, ko je neopravičeno izostal z dela osebni dohodek. Ta okoliščina pa ni bila bistvena za odločitev.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - neopravičena odsotnost z dela
Neopravičena je vsaka odsotnost z dela, ki ni opravičena. Odsotnost z dela je opravičena v primerih, ki jih določa zakon, kolektivna pogodba in splošni akt delodajalca ter odsotnost, ki jo odobri pristojni organ oziroma pooblaščeni delavec.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovne obveznosti -zloraba položaja
Zloraba položaja je v tem, da kršitelj sicer ima pooblastilo za dejanje, vendar tega dejanja ne opravi v interesu organizacije oziroma delodajalca, pač pa v svojem interesu oziroma za svojo korist.
Pravna pravila prejšnjega zakona o zemljiški knjigi.
tožba na izbris vknjižbe
Izbris vknjižbe pomeni samo vzpostavitev takega stanja v zemljiški knjigi, kakršno je bilo pred neveljavno vknjižbo. Nič pa ni s tem odločeno o siceršnjih pravnih razmerjih med strankami.
revizija - dovoljenost revizije - pravni interes za vložitev pravnega sredstva - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
Pravovarstveni interes zajema samo odločanje o zahtevku. Stranka, katere zahtevku je bilo v celoti ugodeno, takšne zanjo ugodne sodne odločbe ne more izpodbijati.