Po določbi 2. stavka 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 se v pritožbenem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje. Zato se je v pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji mogoče sklicevati tudi na bistvene kršitve določb postopka po ZPP, med temi tudi na 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-1, 177. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja - zagovor - odsotnost z zagovora
Za opravičilo odsotnosti z zagovora ne zadošča le golo opravičilo delavca, da se zagovora ne more udeležiti zaradi (neopredeljenih) zdravstvenih težav, temveč je potrebno konkretno pojasnilo teh težav in predložitev ustrezne medicinske dokumentacije.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obseg presoje obstoja poslovnega razloga
Sodišče ne presoja razlogov reorganizacije (razen izjemoma, npr. če bi do reorganizacije prišlo zaradi diskriminacije) in ti razlogi tudi ne morejo pomeniti resnega in utemeljenega odpovednega razloga. Šele ko v posledici reorganizacije pride do ukinitve delovnega mesta, se ta ukinitev presoja v smislu resnosti in utemeljenosti. Sodišče zato nima pooblastila ocenjevati, ali je bila reorganizacija - ukinitev delovnega mesta »nekoliko nepremišljena oziroma vsaj preuranjena«, ampak lahko ugotavlja in odloča samo, ali so bile posledice ukinitve delovnega mesta (odpoved pogodbe o zaposlitvi) izvedene v skladu z zakonom.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlog
Pritožba po 30. členu ZDSS-1 ni namenjena preverjanju pravilnosti in zakonitosti odločbe - sklepa sodišča druge stopnje o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje, saj bi to pomenilo novo izredno pravno sredstvo. Pri obravnavanju pritožbe zato ni mogoče upoštevati tistih pritožbenih navedb, ki pomenijo kritiko razlogov odločitve sodišča druge stopnje.
Pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, ki je po svoji naravi statusna ali poslovna odločitev pristojnih organov v pravnem prenosu udeleženih družb, delavec v individualnem delovnem sporu ne more izpodbijati. Pri pogodbenem prenosu tehnološko relativno samostojnega oddelka orodjarne je šlo za spremembo delodajalca v smislu 1. odstavka 73. člena ZDR. Tožnikove pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki in druge pravice iz delovnega razmerja so po zakonu prešle na delodajalca prevzemnika že s samim pogodbenim prenosom dela podjetja, v katerem je tožnik delal. Tožnikovo delovno razmerje se je zato zakonito nadaljevalo pri delodajalcu prevzemniku in ni imel podlage za zahtevek za vrnitev na delo k toženi stranki.
bolniški stalež - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - neopravičen izostanek z dela - hujša kršitev pogodbene obveznosti
Ne glede na to, da je bil bolniški stalež od 11.11.2004 dalje tožnici odobren kasneje oziroma za nazaj, je bistveno to, kar ta stalež pomeni: da tožnica tudi v spornem času ni bila zmožna za delo, zato njena odsotnost z dela ni bila neupravičena. Za morebitne zamude ali nepravilnosti pri ravnanju izbranega in imenovanega zdravnika v postopku podaljševanja bolniškega staleža, tožnica ni odgovorna oziroma ne more nositi posledic.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev novih delavcev
Ker tožena stranka zaradi zaprtja poslovalnice na B. ni potrebovala dveh poslovodij, predstavlja ukinitev poslovalnice resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zaradi katerega delovnega razmerja med strankama ni bilo mogoče nadaljevati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Delodajalec v primeru t. i. individualnih odpustov ni dolžan preverjati, ali je ob ugotovljenem poslovnem razlogu za odpoved pogodbe o zaposlitvi mogoče delavca zaposliti tudi pri drugem delodajalcu. Te dolžnosti mu zakon ne nalaga, torej mu ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, če tega ne stori. Navedeno velja tudi za primer, če gre za dve družbi - pravni osebi, ki zaposlujeta svoje delavce, vendar sta lastninsko povezani in opravljata delo na isti lokaciji.
odškodninski zahtevek - veljavnost pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljenost odpovednega razloga - obseg sodnega varstva
Delavec, ki je sprejel ponudbo delodajalca in podpisal novo pogodbo o zaposlitvi na ustreznem delu, ima na podlagi ugotovitve sodišča o neutemeljenosti odpovednega razloga le odškodninske zahtevke. Ker tožnik veljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi ni izpodbijal in je torej ta veljala, ni bilo podlage za ugotovitev veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi.
ZOR člen 381, 387. Resolucija VS OZN št. 757/1992. ZIRVS. ZOU.
zastaranje - trditveno breme - pretrganje zastaranja - ugovor zastaranja - zadržanje zastaranja - zahteva za izpolnitev obveznosti - dejanske ovire - pravne ovire - razmere na območju nekdanje SFRJ v 1991 - priznanje dolga
Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, saj se nanaša na utemeljenost tožbenega zahtevka. Gre za izključevalni ugovor, ne pa pravozatorni, saj se opira na dejstva, ki izključujejo zahtevek tožeče stranke. Ta dejstva dajejo toženi stranki pravico, da odreče izpolnitev zahtevka, ne pomenijo pa ugasnitve zahtevka. Pravilna presoja utemeljenosti takšnega ugovora je torej nujno povezana z dejanskimi ugotovitvami. Pri tem je bilo trditveno breme za dejstva, ki se nanašajo na začetek in konec triletnega zastaralnega roka, na strani tožene stranke, ki je ugovarjala, da je pravica tožeče stranke do plačila po pogodbi zastarala, medtem ko je bilo trditveno (in dokazno) breme za dejstva, ki se nanašajo na zadržanje oziroma pretrganje zastaranja, na strani tožeče stranke, ki je ugovarjala zastaranju.
Kaznivo dejanje ugrabitve se stori z direktnim naklepom, pri čemer mora biti pri storilcu podana zavest o protipravnosti ravnanja in poseben namen izsiljevanja druge osebe; kvalificirano obliko ugrabitve pa stori med drugim, kdor zagrozi oškodovancu z umorom in ni potrebno, da bi oškodovanec utrpel tudi hudo telesno poškodbo, saj je ta le eden od alternativno naštetih kvalifikatornih elementov.
ZKP člen 3, 201, 201/1-3, 202, 202/2, 371, 371/1-11.
pripor - sklep o priporu - obrazložitev - domneva nedolžnosti - upoštevanje drugih kazenskih postopkov
Sklep o priporu z navedbo, da je zoper osumljenca vložena obtožnica zaradi kaznivega dejanja po 310. členu KZ, ne trdi, da je osumljenec storil to kaznivo dejanje, ampak da je podan utemeljen sum, da ga je storil. V tej fazi postopka se za odločitve sodišča lahko uporablja ta raven dokazanosti in ne gre za kršitev domneve nedolžnosti.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v nepremičnino
Enostranski posegi v tujo nepremičnino niso zadostna podlaga za utemeljevanje pridobitve lastninske pravice z vlaganji. Z njimi namreč ni bila ustvarjena nova stvar v smislu tedaj veljavnih pravnih pravil o pridobitvi lastninske pravice (in tudi ne po določbi prvega odstavka 22. člena ZTLR).
ZUS člen 34, 34/1-2.ZUS-1 člen 72, 77, 107, 107/2.ZPDPD člen 2.
pravočasnost tožbe - štetje rokov - upoštevanje praznikov
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo 2. člena ZPDPD, po katerem sta dela prosta dneva v Republiki Sloveniji tudi Velikonočna nedelja in ponedeljek, kar sta bila 27. in 28.3.2005. Zato je tožnik pravočasno po pooblaščenki vložil tožbo po pošti priporočeno dne 29.3.2005 (zadnji dan tožbenega roka - 30 dni - je bila nedelja 27.3.2005) in bi zato moralo sodišče prve stopnje tožbo obravnavati in merito ter je ne bi smelo zavreči kot prepozno (2. točka 1. odstavka ZUP).
Sodišče ne more (pravilneje, ne sme) ugotavljati dejstev, ki jih nobena od strank ni zatrjevala. Zato je tudi zmotno revizijsko stališče tožene stranke, da ji je bila odvzeta možnost izrekanja o dopisu Policijske uprave Celje z dne 20.5.2002. Ne samo zato, ker se je obravnavi tega dokaza odpovedala (2. odstavek 291. člena ZPP), pač pa predvsem, ker tisto, kar je po njenem v tem dopisu bistveno (seznam poškodb, ki jih je tožnik utrpel v času med škodnim dogodkom in pregledom pri izvedencu) v tem postopku ni pomembno. Vendar ne zaradi tega, ker podatki, ki jih razkriva omenjeni dopis, te kvalitete vsebinsko (z vidika ugotavljanja obsega škode) ne bi imeli, ampak preprosto zato, ker tožena stranka sploh ni zatrjevala, da naj bi tožnik po škodnem dogodku utrpel vsaj še pet telesnih poškodb.
odgovornost države - objektivna odgovornost - služenje vojaškega roka - pojem nevarne stvari kot pravni standard - okvara sluha zaradi uporabe strelnega orožja - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - uporaba zaščitnih sredstev - zaščitni čepki
Neuporaba zahtevane in omogočene zaščite sama po sebi ne spremeni lastnosti nevarne stvari.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi nezadovoljstva z vodenjem drugih sodnih postopkov - tožena stranka sodnik pristojnega višjega sodišča
Tožnikovo dosedanje nezadovoljstvo s sodnimi postopki, ki so tekli pred različnimi sodišči in njegovo osebno nezaupanje v sodnike teh sodišč, sicer ne more biti razlog za prenos pristojnosti. Ker pa sta toženi stranki sodnici Višjega sodišča v Ljubljani in Okrožnega sodišča v Ljubljani, je zaradi varovanja zunanje nepristranskosti sodišča, vrhovno sodišče predlogu ugodilo.
Kršitev kazenskega zakona bi bila podana, če bi sodišče obdolženca spoznalo za krivega preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, čeprav bi ugotovilo, da je oškodovanec (policist) prekoračil svoja pooblastila ali da sploh ni opravljal uradnega dejanja.