Po določbi 2. stavka 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 se v pritožbenem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje. Zato se je v pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji mogoče sklicevati tudi na bistvene kršitve določb postopka po ZPP, med temi tudi na 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-1, 177. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja - zagovor - odsotnost z zagovora
Za opravičilo odsotnosti z zagovora ne zadošča le golo opravičilo delavca, da se zagovora ne more udeležiti zaradi (neopredeljenih) zdravstvenih težav, temveč je potrebno konkretno pojasnilo teh težav in predložitev ustrezne medicinske dokumentacije.
ZTPDR člen 75, 75/2, 75/2-3, 76. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 106.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - dokončen sklep
Delavcu je delovno razmerje po samem zakonu lahko prenehalo le v primerih, ki so bili v zakonu izrecno navedeni (76. člen ZTPDR). V teh primerih je bil sklep delodajalca res le deklaratoren (ugotovitven), čeprav je tudi v teh primerih moral biti izdan in je delavcu moralo biti zagotovljeno varstvo pravic tako pri delodajalcu kot pred sodiščem. V vseh drugih primerih pa je bil sklep o prenehanju delovnega razmerja konstitutiven in je učinkoval oziroma imel za delavca pravne posledice šele, ko je postal dokončen.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - navedba konkretnih odločitev sodišča
Navedba pritožnika, da odločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije glede ustavnopravnega vprašanja enakega obravnavanja enakih (dejanskih) stanov in obratno, je neobrazložena oziroma zgolj pavšalna. Pritožnik mora jasno opredeliti morebitno drugačno sodno prakso in obrazložiti, v čem odločba sodišča druge stopnje odstopa od te prakse. Zgolj pavšalno zatrjevanje pritožbe ne utemeljuje.
ZTPDR člen 23, 23/1, 59, 60. ZDR (1990) člen 4, 4/2.URS člen 154, 154/1.
disciplinski postopek - disciplinski organi - splošni akt delodajalca - objava
Splošni akt, ki vsebuje abstraktne pravne norme, se kot pravna podlaga za odločitev o pravici delavca iz delovnega razmerja lahko uporablja le, če je objavljen in šele potem, ko je ustrezno objavljen.
štipendijska pogodba - nepravočasni zaključek študija - vračilo štipendije
Ker toženec ni pravočasno zaključil študija, je v skladu z določili pogodbe o štipendiranju dolžan vrniti prejeto štipendijo. Tožeča stranka tožencu po zaključku študija ni bila dolžna ponuditi zaposlitve, saj je ta z zavlačevanjem zaključka študija že predhodno kršil pogodbo o štipendiranju.
Tožena stranka ni ravnala protipravno že s tem, ko je tožniku - invalidu III. kategorije z delovnimi omejitvami, poiskala ustrezno delovno mesto pri drugem delodajalcu, ker sama s takšnim delovnim mestom ni razpolagala. Takšno ravnanje je imelo podlago v 140. členu ZPIZ. Zgolj z vidika odgovornosti za izbiro nesolidnega delodajalca, h kateremu je bil tožnik razporejen, bi se lahko ugotavljala odškodninska odgovornost tožene stranke, kolikor bi zaradi tega tožnik utrpel tudi nepremoženjsko škodo, ki bi opravičevala plačilo posebne denarne odškodnine.
pritožba - vložitev pritožbe - pomočnik državnega pravobranilca
Pomočnik državnega pravobranilca nima zakonske podlage za samostojno zastopanje države pred sodišči. To pravico ima le, kolikor ga državni pravobranilec (oziroma generalni državni pravobranilec) za to posebej pooblasti, a je tudi tako pooblastilo po zakonu omejeno in se lahko nanaša le na zastopanje pred okrajnimi in okrožnimi sodišči ter upravnimi organi. Pritožbo na višje sodišče bi zato moral vložiti državni pravobranilec.
Določbe o ugotavljanju odškodninske odgovornosti in plačilu odškodnine pri delodajalcu iz 72. člena ZTPDR ne pomenijo formalne procesne predpostavke za vložitev odškodninske tožbe, pa tudi ne za uveljavljanje ustreznega pobotnega ugovora v delovnem sporu. Gre le za pravila, kako naj ravna delodajalec pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti zaposlenih, ki pa sicer na samo odškodninsko odgovornost, ki je opredeljena v 70. členu ZTPDR, ne vplivajo. Ker je sodišče reviziji ugodilo in tožniku v celoti priznalo vtoževano terjatev, je bilo potrebno razveljaviti izpodbijano sodbo glede zavrnilnega dela v pobot uveljavljane terjatve, glede pobota in dajatvenega dela zahtevka, ter v tem delu zadevo vrniti nižjemu sodišču, da bo o v pobot uveljavljani terjatvi odločilo upoštevaje višino tožniku prisojene terjatve, na novo izvedlo pobot in glede na rezultat pobota odločilo o dajatvenem zahtevku.
Kaznivo dejanje ugrabitve se stori z direktnim naklepom, pri čemer mora biti pri storilcu podana zavest o protipravnosti ravnanja in poseben namen izsiljevanja druge osebe; kvalificirano obliko ugrabitve pa stori med drugim, kdor zagrozi oškodovancu z umorom in ni potrebno, da bi oškodovanec utrpel tudi hudo telesno poškodbo, saj je ta le eden od alternativno naštetih kvalifikatornih elementov.
ZKP člen 3, 201, 201/1-3, 202, 202/2, 371, 371/1-11.
pripor - sklep o priporu - obrazložitev - domneva nedolžnosti - upoštevanje drugih kazenskih postopkov
Sklep o priporu z navedbo, da je zoper osumljenca vložena obtožnica zaradi kaznivega dejanja po 310. členu KZ, ne trdi, da je osumljenec storil to kaznivo dejanje, ampak da je podan utemeljen sum, da ga je storil. V tej fazi postopka se za odločitve sodišča lahko uporablja ta raven dokazanosti in ne gre za kršitev domneve nedolžnosti.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v nepremičnino
Enostranski posegi v tujo nepremičnino niso zadostna podlaga za utemeljevanje pridobitve lastninske pravice z vlaganji. Z njimi namreč ni bila ustvarjena nova stvar v smislu tedaj veljavnih pravnih pravil o pridobitvi lastninske pravice (in tudi ne po določbi prvega odstavka 22. člena ZTLR).
Sodišče ne more (pravilneje, ne sme) ugotavljati dejstev, ki jih nobena od strank ni zatrjevala. Zato je tudi zmotno revizijsko stališče tožene stranke, da ji je bila odvzeta možnost izrekanja o dopisu Policijske uprave Celje z dne 20.5.2002. Ne samo zato, ker se je obravnavi tega dokaza odpovedala (2. odstavek 291. člena ZPP), pač pa predvsem, ker tisto, kar je po njenem v tem dopisu bistveno (seznam poškodb, ki jih je tožnik utrpel v času med škodnim dogodkom in pregledom pri izvedencu) v tem postopku ni pomembno. Vendar ne zaradi tega, ker podatki, ki jih razkriva omenjeni dopis, te kvalitete vsebinsko (z vidika ugotavljanja obsega škode) ne bi imeli, ampak preprosto zato, ker tožena stranka sploh ni zatrjevala, da naj bi tožnik po škodnem dogodku utrpel vsaj še pet telesnih poškodb.
ZUS člen 34, 34/1-2.ZUS-1 člen 72, 77, 107, 107/2.ZPDPD člen 2.
pravočasnost tožbe - štetje rokov - upoštevanje praznikov
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo 2. člena ZPDPD, po katerem sta dela prosta dneva v Republiki Sloveniji tudi Velikonočna nedelja in ponedeljek, kar sta bila 27. in 28.3.2005. Zato je tožnik pravočasno po pooblaščenki vložil tožbo po pošti priporočeno dne 29.3.2005 (zadnji dan tožbenega roka - 30 dni - je bila nedelja 27.3.2005) in bi zato moralo sodišče prve stopnje tožbo obravnavati in merito ter je ne bi smelo zavreči kot prepozno (2. točka 1. odstavka ZUP).
Kršitev kazenskega zakona bi bila podana, če bi sodišče obdolženca spoznalo za krivega preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, čeprav bi ugotovilo, da je oškodovanec (policist) prekoračil svoja pooblastila ali da sploh ni opravljal uradnega dejanja.
Odgovorni urednik ni dolžan objaviti popravka, če ta ne navaja dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v obvestilu ali pa, če je napisan žaljivo. Navedene okoliščine, ki izključujejo dolžnost objave popravka, so glede na naravo spora, razvidne iz tožbenega zahtevka. S tem v zvezi pa tudi zahtevek, ki vsebuje predlog takšnega popravka, ki ga odgovorni urednik ne bi bil dolžan objaviti, predstavlja neutemeljeno tožbo za objavo popravka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi nezadovoljstva z vodenjem drugih sodnih postopkov - tožena stranka sodnik pristojnega višjega sodišča
Tožnikovo dosedanje nezadovoljstvo s sodnimi postopki, ki so tekli pred različnimi sodišči in njegovo osebno nezaupanje v sodnike teh sodišč, sicer ne more biti razlog za prenos pristojnosti. Ker pa sta toženi stranki sodnici Višjega sodišča v Ljubljani in Okrožnega sodišča v Ljubljani, je zaradi varovanja zunanje nepristranskosti sodišča, vrhovno sodišče predlogu ugodilo.