Odgovorni urednik ni dolžan objaviti popravka, če ta ne navaja dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v obvestilu ali pa, če je napisan žaljivo. Navedene okoliščine, ki izključujejo dolžnost objave popravka, so glede na naravo spora, razvidne iz tožbenega zahtevka. S tem v zvezi pa tudi zahtevek, ki vsebuje predlog takšnega popravka, ki ga odgovorni urednik ne bi bil dolžan objaviti, predstavlja neutemeljeno tožbo za objavo popravka.
ZKP člen 39, 39-6, 41, 44, 44/1, 272, 272/2, 371, 371/1-11.URS člen 23.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - načelo kontradiktornosti - pravica do nepristranskega sojenja - izločitev - odklonitveni razlog - izločitev sodnika višjega sodišča - zahteva za izločitev - rok za zahtevo za izločitev - izločitev državnega tožilca
Pri preizkusu pripora ob vložitvi obtožnice, ali so se okoliščine po odreditvi pripora tako spremenile, da narekujejo njegovo odpravo, ni predviden poseben narok ali drug način, ki bi strankama omogočil, da se v zvezi s tem izjavita.
Kaj mora vsebovati tožba, je določeno v 28. členu ZUS. Ker tožnikova vloga take vsebine ni imela, ga je sodišče pozvalo, da svojo vlogo dopolni v skladu s 1. odstavkom 29. člena ZUS. Ker tožnik vloge ni dopolnil, je sodišče postopalo pravilno, da je tožbo zavrglo po 2. odstavku 29. člena ZUS.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - očitek škodnega ravnanja sodnika v prejšnji pravdi
Ker je podlaga spora zatrjevano nepravilno ravnanje okrajne sodnice v prejšnjem sporu, ta sodnica pa sedaj dela pri stvarno in krajevno pristojnemu okrožnemu sodišču, gre za okoliščino, ki lahko negativno vpliva na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti tega okrožnega sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - presoja pritožbenih navedb
V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni preizkusa pravnomočne sodbe po uradni dolžnosti in mora vložnik zahteve glede na strogo določene meje preizkusa v zahtevi povedati, katere konkretne kršitve uveljavlja in v čem so podane ali vsaj navesti okoliščine, ki pomenijo kršitev zakona, na katero se sklicuje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica uporabe svojega jezika - obvezna obramba s pomočjo zagovornika - postopek za preklic pogojne obsodbe - narok v nenavzočnosti obsojenca
Zgolj okoliščina, da je obsojenka po narodnosti Romka in polpismena, nikakor še ne more pomeniti obveznosti sodišča, da bi ji postavilo zagovornika po uradni dolžnosti.
izredna pravna sredstva - obnova kazenskega postopka - poizvedbe - izvajanje dokazov - zavrnitev zahteve za obnovo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja o odločilnih dejstvih
Presojo, ali so v zahtevi za obnovo postopka zatrjevane okoliščine izkazane z zadostno verjetnostjo, sme sodišče opreti na pisno obvestilo zdravnika, ki ga je pridobilo v postopku poizvedb.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - pravice obrambe - prosta presoja dokazov - utemeljitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - načelo in dubio pro reo
Vložniki dokaza niso utemeljili s stopnjo verjetnosti, ki bi dala podlago za sklepanje, da bi izvedba predlaganega dokaza v povezavi z že izvedenimi dokazi lahko vplivala na sprejeto odločitev v tej zadevi; zato ne gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki bi vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Tožnica niti ne zatrjuje, da naj bi predstojnica prejšnjega Sodnika za prekrške v L., ki je sedaj sodnica Okrajnega sodišča v L., vložila tožbo zaradi objave obravnavanega članka, da naj bi bila torej stranka v sporu z enako vsebino. Samo dejstvo, da je sporni članek obravnaval tudi njeno ravnanje, pa ne zadostuje za negativen vpliv na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti že delegiranega sodišča.
ZSZ člen 42, 42/1, 44, 44/2, 45.ZLet člen 88, 88/1-2, 88/1-7, 156, 156/3. ZUS-1člen 76, 107, 107/2.
delna sprememba gradbenega dovoljenja - plačilo komunalnega prispevka - položaj stranke
Občina ima pravico do plačila komunalnega prispevka le v primerih, ko je investitor dolžan plačati komunalni prispevek, če pa se gradi javna infrastruktura, občina do plačila komunalnega prispevka ni upravičena. Zato v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo javne infrastrukture pravni interes občine, ki ga utemeljuje s pravico do komunalnega prispevka, ni podan.
Obstoj mineralnih surovin ni ovira za vračanje zemljišč v naravi, saj so zemljišča, na katerih ali pod katerimi se nahajajo mineralne surovine, lahko v pravnem prometu.
ZPP člen 7, 41, 41/2, 216, 367, 367/2, 377.ZOR člen 153, 155, 158.
povrnitev gmotne škode - odprava posledic izvajanja gradbenih del - restitucija - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - dovoljenost revizije - glavni in podrejeni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Tudi uporaba določbe 216. člena ZPP pripelje ob (predpisanih) izpolnjenih predpostavkah do pravne presoje, ki pa ima v tem primeru svojo podlago v materialnopravnih normah odškodninskega prava (1. odstavek 153., 155. in 158. člen ZOR). Gre le za presojo, kolikšna je višina škode, ki jo je s svojim ravnanjem povzročila tožena stranka. Pravna presoja o višini škode je stvar dokazovanja. Ker se natančna višina zneska odškodnine v tem primeru ne da ugotoviti, tožeča stranka pa je do odškodnine nedvomno upravičena, sodišče lahko odškodnino določi ob uporabi 216. člena ZPP po prostem preudarku, vendar ob upoštevanju dejstev, ki so bila predmet obravnavanja. Niso namreč odločilna samo tista dejstva, ki pripeljejo do zavrnitve zahtevka ali do njegove ugoditve (ali do ugotovitve, da škoda predstavlja ravno znesek, postavljen v tožbenem zahtevku), ampak tudi tista dejstva, ki pripeljejo do delne zavrnitve ali delne ugoditve zahtevku.
Za dokazovanje višine zahtevane odškodnine zadostuje nižja stopnja verjetnosti, kar utemeljuje odstop od dokaznega standarda iz prvega odstavka 7. člena ZPP ter uporabo prostega preudarka po določbi 216. člena ZPP. Ob ugotovitvi, da ima tožeča stranka pravico do odškodnine, je neuporaba navedenega - sicer tudi procesnega - pravila imela za posledico zmotno pravno presojo o nedokazani odškodnini za sicer povzročeno škodo.
ZBPP člen 30, 30/1.ZUS-1 člen 85, 86, 92, 107, 107/2.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - odvetnik, ki ga predlaga stranka - odvetnik po sedežu sodišča - ekonomičnost postopka
V skladu z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka je razumno in pravilno, da je tožniku za brezplačno pravno pomoč določen odvetnik z območja sodišča, kjer bo dejanje opravljeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti v odškodninskem sporu zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku
Odločanje sodišča v odškodninskem sporu v zvezi s škodo, ki naj bi jo povzročil sodnik pri tem sodišču, je v nasprotju z zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča.
denacionalizacija - družbena lastnina - lastninsko preoblikovanje podjetij - vračilo v naravi - zavarovanje zahtevka
Če vlagatelji denacionalizacijskega zahtevka niso vložili predloga za izdajo začasne odredbe za zavarovanje zahtevka za vrnitev premoženja in je podjetje to premoženje olastninilo, ni podana podlaga za zahtevek v naravi.
ZDen člen 44, 44/5, 44/6, 85.ZUS-1 člen 76, 107, 107/2. Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 5, 5/1, 5/3, 8.
ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja - podjetje - zapisnik ob podržavljenju - uporaba drugih meril, verodostojne listine
Iz določb 5. in 6. odstavka 44. člena ZDen izhaja, da za premoženje podjetij, katerih vrednost je bila ugotovljena že ob podržavljenju (na primer z zapisnikom), zakon ne predvideva ponovnega vrednotenja. Le v primeru, če stranka na podlagi verodostojnih listin oziroma dokazil v postopku izkaže, da tedaj ugotovljena vrednost ne ustreza realni vrednosti, upravni organ v postopku denacionalizacije ugotavlja vrednost v skladu z merili, določenimi s predpisom iz 85. člena ZDen.
postopek o prekršku - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko vložnik kršitev predpisa, ki določa prekršek, utemeljuje z drugačnim dejanskim stanjem od ugotovljenega, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče.