CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00059124
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 15, 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - nasprotje med izpovedbami in razlogi sodbe - prejem izjave o sprejemu ponudbe - sklenitev pogodbe - kdaj je pogodba sklenjena - podjemna pogodba (pogodba o delu)
Potrditev prejema ponudbe ni pogoj za nastanek pogodbe. Zato tudi ni pomembno, da toženka nikoli ni prejela izkaza o tem, da ji je bila ponudba poslana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00058518
OZ člen 247, 619. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - pogodba o sodelovanju - plačilo pogodbene kazni - kršitev pogodbenih obveznosti - neizpolnitev pogodbe - poslovno sodelovanje - podjemna pogodba - odstop od pogodbe - sklep o izvršbi - nadaljevanje pravdnega postopka iz postopka izvršbe - prekoračitev tožbenega zahtevka
Pogodbena kazen je določena v višini 50,00 EUR za vsak nenalepljen plakat. Upoštevaje, da toženec ni prevzel in ni nalepil 50 plakatov, to dejansko pomeni 2.500,00 EUR.
Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, ker zahtevka tožnika ni obravnavalo kot tožbe, temveč je odločilo, da sklep o izvršbi, ki ga je sodišče razveljavilo, ostane v veljavi. Pri tem je tožniku dosodilo tudi več kot je s tožbo zahteval.
gospodarski spor majhne vrednosti - prevozna pogodba - prekoračitev trditvene podlage - razpravno načelo - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - domneva priznanja nezanikanih dejstev - nedovoljena pritožbena novota
S pritožbenimi navedbami, da tožeča stranka ni zatrjevala, da je naročen prevoz tudi dejansko opravila, in da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi prekoračilo trditveno breme tožeče stranke, pritožnica uveljavlja kršitev razpravnega načela. To ni absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zato v pritožbenem postopku zoper sodbo v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
V postopku v sporih majhne vrednosti pravdne stranke v pritožbi ne morejo več navajati novih dejstev. Kot izhaja iz 451. člena ZPP, mora namreč v postopku v sporih majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo.
obresti - posojilo - oderuške obresti - oderuštvo - objektivni element oderuštva - subjektivni element oderuštva - višina obrestne mere - domneva oderuških obresti
Sodišče prve stopnje je podrobno, pregledno in argumentirano pojasnilo razloge, na podlagi katerih je pravilno ugotovilo, da sta izkazana tako objektivni kot subjektivni element oderuštva v zvezi z obrestmi, kot so bile dogovorjene v posojilni pogodbi.
Tožnik ni uspel dokazati, da ni vedel, da je toženec v težki finančni stiski oziroma, da ni izkoristil težkega gmotnega položaja toženca pri določitvi višine obrestne mere.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠOLSTVO
VSL00058392
ZPP člen 286b, 286b/1. ZSPJS člen 3, 3/2, 3/3. ZVis člen 72a, 72a/1, 72b, 72b/1, 72b/2, 72g, 72g/2, 72g/3. ZIPRS1718 člen 60, 61, 61/1, 61/2, 61/3, 63, 63/2. ZIPRS2223 člen 35, 35/1. Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (2017) člen 3, 3/2, 51.
pogodba o financiranju - sklenitev aneksa k pogodbi - financiranje visokošolske dejavnosti - razlaga pogodbe - sprememba predpisa - kolektivna pogodba - povišanje plače - dejavnost vzgoje in izobraževanja - javno financiranje visokošolskih zavodov - avtonomija - razpolaganje s proračunskimi sredstvi - vodenje postopka - takojšnje grajanje procesne kršitve
Kolektivne pogodbe so splošni pravni akt s posebnim in mešanim pravnim značajem, saj imajo tako značaj pogodbe (obligacijski del, ki ureja medsebojne pravice in obveznosti strank kolektivne pogodbe) kot tudi pravne norme (normativni del kot podlaga za urejanje individualnih delovnih razmerij). Pritožnica ima sicer prav, da kolektivna pogodba nominalno ni predpis, saj ne gre za oblastni pravni akt, ki bi ga izdal državni zbor, vlada ali upravni organ, pač pa se stranke kolektivne pogodbe samostojno in svobodno odločijo za njihovo sklenitev in za oblikovanje njihove vsebine. Toda tudi kolektivna pogodba ima v normativnem delu (tudi glede določanja in izplačevanja plač) za tožnico enak zavezujoč učinek kot prisilni predpis. Zato je prvostopenjsko sodišče spremembo Kolektivne pogodbe pravilno štelo kot spremembo predpisa, ki neposredno vpliva na Pogodbo.
ZPP člen 286b. OZ člen 288, 378. ZVKD-1 člen 34, 34/1.
varstvo kulturne dediščine - podjemna pogodba - oprava storitev - pavšalne pritožbene navedbe - začetek teka zamudnih obresti - plačilni rok - enostranska sprememba pogodbe - potrditev situacije - pravica do plačila - zavrnitev dokaznih predlogov - neprimeren dokaz - grajanje procesnih kršitev - nesubstanciran dokazni predlog
V pogodbi je bil določen 30 dnevni plačilni rok, na računih pa je naveden 15 dnevni rok. Tožena stranka se je na dogovorjeni 30 dnevni plačilni rok sklicevala v ugovoru zoper sklep o izvršbi, kar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo. Tožeča stranka ni imela podlage, da je plačilni rok enostransko spremenila v 15 dnevnega. Zamudne obresti zato niso mogle pričeti teči pred potekom 30 dnevnega roka za plačilo.
odpoved pogodbe - odpovedni rok - razlaga pogodbenih določil - pogodba o opravljanju računovodskih storitev
Sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava, kot uveljavlja pritožba. Prvostopenjsko sodišče je razmerje med pravdnima strankama pravilno presojalo na podlagi določb 82. člena OZ. Pogodbeni stranki sta namreč s pogodbo o opravljenih knjigovodskih storitvah se dogovorili za veljavnost pogodbe za nedoločen čas in 6-mesečni odpovedni rok, pri čemer mora biti odpoved pogodbe jasna.
tožba za razveljavitev pogodbe - vrednost predmeta pogodbe - napake volje - bistvena zmota - vrednost nepremičnine - ugotavljanje vrednosti nepremičnine - skrbnost, ki se zahteva v pravnem prometu - skrbnost dobrega strokovnjaka - tuja pravna oseba - cenitev vrednosti nepremičnine - množično vrednotenje nepremičnin - podatki gurs - prevara - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev
Tožeča stranka se sklicuje na veliko – nezavedno – razliko med kupnino in dejansko vrednostjo nepremičnine, ki je bila predmet pravnega posla. Zatrjuje svojo zmoto glede vrednosti prodane nepremičnine. In sicer zaradi napake pri vrednotenju, ki ga je izvedla sama (z raziskavo vrednosti predmeta) in na osnovi rezultata te raziskave oblikovala svojo poslovno voljo (ne gre za zmoto o vrednosti zaradi nepoznavanja bistvenih lastnosti predmeta). Pri tem je bila dolžna ravnati s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu. Sodišče prve stopnje je ugotovilo odmik od zahtevane skrbnosti dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ) in zaključilo, da zmota tožene stranke ni opravičljiva in ni nezakrivljena.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - solastniki - dobroverna posest nepremičnine - priposestvovanje solastniškega deleža - slaba vera kupca
Vprašanje, kdo bi bil dedič po zemljiškoknjižnem solastniku C. C., za odločitev v tej zadevi ni bistveno. Bistveno je, da se je pravna prednica tožeče stranke ob podpisu obeh v spis vloženih prodajnih pogodb, datiranih na isti dan, zavedala, da prodajalka ni zemljiškoknjižna lastnica celotnih nepremičnin, temveč je njihova solastnica do polovice idealnega deleža, saj je bil zemljiškoknjižni lastnik druge polovice nepremičnin C. C., kar jasno izhaja iz prodajne pogodbe, ki se nahaja v zbirki listin zemljiške knjige in ki je bila podlaga za vpis njene solastninske pravice do polovice na spornih nepremičninah, pri tem pa ni izkazala, da je imela A. A. podlago, da lahko razpolaga tudi z idealnim deležem zemljiškoknjižnega solastnika oziroma njegovih pravnih naslednikov. Navedenega tudi ne spremeni zatrjevano dejstvo, da naj bi si prodajalka nadejala, da bo drugo polovico spornih nepremičnin podedovala po zemljiškoknjižnem solastniku.
V sodni praksi se je oblikovalo stališče, da mora biti obseg in podrobnost pojasnila v obratnem sorazmerju z nujnostjo posega, da se mora opozorilo nanašati na redna tveganja posameznega medicinskega posega, kamor spadajo tipična in statistično pogostejša tveganja in da mora opozorilo upoštevati tudi redka tveganja predvidenega posega, če ta lahko v primeru njihove realizacije tako ogrožajo pacientovo življenje in zdravje, da so primerljiva z naravnim potekom zdravljene bolezni ali ga celo presegajo in bi lahko vplivala na pacientovo privolitev.
Neizpolnitev oz. nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je odškodninsko pravno pomembna le takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen in bi moral biti, ter če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda.
Pojava KRBS in sinovitis glede na konkretne okoliščine ne predstavljata tipičnega in rednega tveganja opravljenega posega o katerem bi morala biti opozorjena tožnica v okviru pojasnilne dolžnosti.
Kljub zatrjevanim nevšečnostim po posegu v konkretnem primeru ni podan položaj, ko bi uresničeno tveganje pacientkino življenje in zdravje ogrožalo bolj, kot nevarnost, ki ji je grozila v primeru ne izvedbe posega.
podjemna pogodba - pogodba o opravljanju računovodskih storitev - odgovornost za stvarne napake - pravočasno in pravilno grajanje napak - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - odprava napake na račun podjemnika - odstop od pogodbe - rok za odpravo napak - vzrok za napako - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Če naročnik podjemnika že med samim izvajanjem del obvesti o tem, da ima delo napake, je namen grajanja napak, tj. omogočiti podjemniku, da se seznani z napakami in jih odpravi, dosežen, zato naročniku po zaključku izvajanja del ni treba ponovno notificirati istih napak.
Tudi če napaka nima značilnosti iz 638. člena OZ (torej tudi če ni takšna, da je zaradi nje delo neuporabno, in tudi če posel ni opravljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji), naročnik ni dolžan omogočiti podjemniku, da napako odpravi, če je glede na značilnosti napake oziroma druga podjemnikova ravnanja pri opravljanju posla (npr. hujša kršitev pravil stroke pri opravljanju posla) očitno, da podjemnik napake ni sposoben uspešno odpraviti. Naročnik lahko v takem primeru uveljavi druge jamčevalne zahtevke po tretjem odstavku 639. člena OZ, ne da bi prej omogočil podjemniku, da napako odpravi.
neupravičena pridobitev - pravica zahtevati nazaj - sofinanciranje države - pogoji za sofinanciranje - razlaga določb javnega razpisa - namen javnega razpisa - pogodbena obveznost - odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - pravdni stroški po uspehu
Tožeča stranka je cilje, opredeljene v razpisni dokumentaciji kot predmet in namen razpisa, dosegla. Uresničila pa naj ne bi nečesa, česar tožena stranka kot sofinancer niti ni zahtevala. Zato ni razloga, da bi tožeča stranka, ki je uresničila prijavljeni projekt, vračala celoten znesek sofinanciranja zaradi njene interne organizacije, ki nima nobene zveze s prejetim sofinanciranjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00058385
ZPP člen 185, 214. SZ-1 člen 111. OZ člen 198, 393, 393/1, 393/2.
izselitev najemnika - izselitev iz nepremičnine - izpraznitev stanovanja - imetnik stanovanjske pravice - pravica do odkupa stanovanja - najemna pogodba za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe - pravna podlaga - nezakonito bivanje v stanovanju - obratovalni stroški - uporabnina - presoja sklepčnosti tožbe - sprememba tožbenega zahtevka - konkludentna privolitev v spremembo tožbe - trditvena in dokazna podlaga - nesporna dejstva - solidarna obveznost - deljiva obveznost - pravice oseb, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva - postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča - nedopustna pritožbena novota
Toženci niso uspeli dokazati, da četrta toženka in njeni otroci stanovanje upravičeno zasedajo kot lastniki oziroma, da bi imeli kakšno drugo pravno podlago za uporabo spornega stanovanja, ki bi preprečevala njegovo izpraznitev.
Hipotetična možnost odkupa stanovanja ni dovolj. Če toženci menijo, da imajo na spornem stanovanju lastninsko pravico, morajo to uveljavljati z ustreznimi zahtevki v pravdi.
Ker gre pri obveznosti na strani več tožencev kot dolžnikov za deljivo obveznost in ni določena drugačna delitev, se obveznost deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti. Takšna obveznost je manj od solidarne.
Ker izgradnja novega stanovanjskega kompleksa na območju spornih nepremičnin ni prešla v kavzo pogodbe, za odločitev o zadevi tudi niso bistvene okoliščine glede zmanjšanja transakcij z nepremičninami in manj izdanih novih gradbenih dovoljenj, kreditnega krča, stečaja gradbenih podjetij in zmanjšanja predvidenih gradbenih površin. Na sklenitev glavne pogodbe bi sicer lahko vplivalo zmanjšanje obsega kreditiranja s strani bank, vendar toženka trditve o tem, da naj bi imela finančne težave s poplačilom kupnine, ni podala. Prav tako za preostale navedene okoliščine konkretizirano ne pojasni, kako so vplivale na domnevno nezmožnost toženke s tožnico skleniti glavno pogodbo in izpolnitev preostalih pogodbenih obveznosti.
OZ člen 70, 82, 82/1, 82/2, 766, 788, 788/1, 804, 804/1, 804/2. ZPP člen 285. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje urejanja ŠS 8/5 Srednje Gameljne (2008) člen 19, 19/4.
komisijska pogodba - razlaga spornih določil pogodbe - pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - obveznosti komitenta - razpolagalni pravni posel - menjalna pogodba - pogodbeno razmerje - odstop terjatve (cesija) - menjava nepremičnin - neodplačen prenos lastninske pravice - neupravičena obogatitev - gradnja družinske hiše - izgradnja komunalne infrastrukture - povrnitev vlaganj - namen pogodbenih strank - stopnja skrbnosti - obligacija prizadevanja - tek zastaralnega roka - provizija - javna dražba - splošni akt občine - pogodba o opremljanju - materialno procesno vodstvo - nedopustne pritožbene novote
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je v mandatni pogodbi določeno, da bo A. d. o. o. prevzela storitev v zvezi z izgradnjo skupne komunalne infrastrukture, ne pa da bo opravila kakšno storitev.
Pritožba ne upošteva, da iz razloga, ker komisionarjeva pravna dejanja učinkujejo (povzročajo pravne posledice) za komitenta samo posredno, postanejo pravice, ki jih je komisionar pridobil na podlagi pogodb, ki jih je sklenil za komitenta, ter stvari in drugo premoženje, ki jih je komisionar pridobil pri opravljanju poslov za komitenta (na podlagi pogodb, ki jih je sklenil zanj) del komitentovega premoženja šele, ko komisionar opravi ustrezen razpolagalni posel, ki je potreben za prenos tega premoženja (premoženjskih pravic) na komitenta. Na podlagi prvega odstavka 804. člena OZ lahko komitent zahteva izpolnitev terjatve iz posla, ki ga je komisionar sklenil na njegov račun s tretjim, šele tedaj, ko mu jih komisionar odstopi.
Namen izdajanja soglasij upravnih organov je tudi varstvo javne koristi. Iz tega razloga je posebna predpostavka veljavnosti tovrstnih pogodb določena z zakonom. Zakon torej v primeru določenih pravnih poslov omejuje (če ne kar izključuje, npr. v primeru zavrnitve soglasja) avtonomijo volje pogodbenih strank. Pritožnik se zato ne more uspešno sklicevati na to, da OZ v 60. členu ne loči med zakonskimi in nezakonskimi pogoji. Celoten 60. člen OZ namreč samo v okviru dovoljene avtonomije pogodbenih strank omogoča, da pogodbeni stranki določita pravno dejstvo, ki sta ga sami (in ne po sili zakona) določili za predpostavko začetka učinkovanja pogodbe. Pritožbeno stališče upnika, da dosledno velja 60. člen OZ, je zmotno.
obračun za plačilo dela - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - materialno procesno vodstvo - pisne izjave prič - prebrana izjava priče - predlog za zaslišanje priče - dokazna ocena izpovedbe prič
Sodišče materialno procesnega vodstva ni dolžno še posebej izvajati, kadar na pomanjkljivosti trditvene in dokazne podlage opozarja že nasprotna stranka. Tožena stranka pa je ves čas postopka konkretizirano opozarjala na pomanjkljivo trditveno in dokazno podlago zahtevka. Tako ni obstajala realna in upoštevna bojazen, da bi se v postopku na kaj pozabilo.
Ob dejstvu, da ni zahtevala zaslišanja nobene od prič, katerih izjave so bile prebrane namesto zaslišanja, tega v pritožbi ne more več uveljavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00057746
OZ člen 103, 104, 105, 105/2, 625, 625/2, 648.. ZPP člen 8, 362, 362/2.
podjemna pogodba - prenehanje pogodbe - odstop od pogodbe - primeren dodatni rok za izpolnitev - pobotni ugovor - pogodbena odškodninska odgovornost - neutemeljen odstop od pogodbe - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku
V zvezi s tem zaključkom je izhajalo iz materialno pravne podlage 648. člena OZ, ki ureja prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika. Glede uporabe tega določila se je sodišče prve stopnje sklicevalo na citirano sodno prakso, vendar je pri tem spregledalo, da se navedeno določilo smiselno uporablja samo glede vprašanja višine plačila, ki ga je dolžan naročnik podjemniku v primeru podjemnikovega odstopa od pogodbe.
Gre torej za uporabo italijanskega Civilnega zakonika (Codice civile), ki je materialno pravni predpis in ne procesni. V okviru tega materialnopravnega predpisa so določeni pojmi obličnosti oziroma neobličnosti pogodbe, omejitve pri dokazovanju obstoja pogodbe, dokaznega bremena itd., kar je razvidno tudi iz priložene (in citirane) italijanske sodne prakse in je potrebno upoštevati za pravilno uporabo tega materialno pravnega predpisa.