CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055727
ZPP člen 185, 286b, 286b/1, 325, 332, 339, 339/2-8. OZ člen 190. ZD člen 34. URS člen 23.
pravica do izjave - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - dokazna ocena izpovedbe prič - sporna dejstva - obrazložitev dokaznega sklepa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zapuščinski postopek - pravni interes za tožbo - neupravičena obogatitev - vrnitev daril v zapuščino - pogodba o dosmrtnem preživljanju - dopustna kavza - pogodbena stranka - služnostna pravica stanovanja - zavrženje tožbe - dopolnilni sklep - načelo enakosti - pravica do sodnega varstva
Če sodišče ne izvede pravočasno substanciranega dokaznega predloga, s katerim želi stranka dokazati pravno pomembno dejstvo, zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Pravica do poštenega postopka in načelo enakosti se udejanja skozi načelno dolžnost sodišča, da izvede vse predlagane dokaze. Vendar sodišče lahko v skladu s sodno prakso in teorijo zavrne izvedbo dokaza, če je dokaz po pravni presoji sodišča irelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, ker je dokaz neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, če je dokaz prepozen, pavšalen ali nesubstanciran ter če je nepotreben, ker je sporno dejstvo že dokazano. Vsaka zavrnitev dokaza pa mora biti skrbno obrazložena.
Ker je tožnica jasno izpovedala, da je v toženčevo podjetje vlagala, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnica obstoja posojilnih pogodb ni izkazala.
Navedb, da je tožnica toženčevemu podjetju denar posodila z namenom izboljšanja poslovanja podjetja, namreč tožnica s svojo izpovedjo, v kateri je izrecno in jasno izpovedala, da denarnih sredstev ni posodila, temveč jih je v podjetje vložila zaradi obračanja denarja, ni potrdila.
Ker tožnica obstoja in sklenitve petih posojilnih pogodb ni izkazala (7. in 212. člen ZPP), je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo kot neutemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00055125
OZ člen 925, 937, 937/1, 937/2, 946, 946/1.
zavarovalna pogodba - veljavnost zavarovalne pogodbe - zavarovalno razmerje - zavarovalna polica - zavarovalno kritje - zavarovalni primer - začetek učinkovanja zavarovanja - zavarovalna doba - kritje zavarovalne police - kasko avtomobilsko zavarovanje - plačilo zavarovalne premije
Zapis ure poleg podpisa na zavarovalni polici ne pomeni sklenitve posebnega dogovora o začetku učinkovanja zavarovanja.
Plačilo premije zavarovalnici je osrednja obveznost zavarovalca, prevzeta s sklenitvijo zavarovalne pogodbe. Zato odločilno vpliva na začetek zavarovalnega kritja. Če je dogovorjeno plačilo premije ob sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice za izplačilo v pogodbi določene zavarovalnine naslednji dan po plačilu premije.
vlaganja v nepremičnino - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe in vrnitveni zahtevek
S tem da je v Pogodbi bilo zapisano določilo ″šestič″, Pogodba ni izgubila značaj aleatornosti, kot meni toženka, saj se vsebina tega določilo ne nanaša na izpolnitvene obveznosti pogodbenih strank po Pogodbi, pač pa predstavlja sporazum pogodbenih strank o posledicah do sklenitve Pogodbe vloženih stroškov in sredstev s strani tožnika v predmetne nepremičnine v primeru razveze Pogodbe. Takšno pogodbeno določilo ni nedopustno in ne nasprotuje temeljnim moralnim načelom, zaradi česar ni nično.
podjemna pogodba - pasivna legitimacija - pogodba o prevzemu dolga - privolitev upnika v prevzem dolga - prenos pogodbe
Privolitev upnika v prevzem dolga in spremembo dolžnika obveznosti je bistven pogoj za nastanek te posledice. Privolitev kot oblika pravnoposlovnega ravnanja mora izpolnjevati vse splošne pogoje za veljavnost pravnega posla. Mogoče jo je izjaviti tudi s konkludentnimi ravnanji. Višje sodišče v zvezi s tem (v okviru pravilne uporabe materialnega prava) dodaja, da (konkludentna) privolitev tožeče stranke v prevzem dolga izhaja iz naslednjih dejanskih okoliščin, in sicer da je A. A. tožečo stranko obvestil, naj račun za opravljene storitve naslovi na toženo stranko, ki je bila dejansko podizvajalka glavne izvajalke, in ne na F., d. o. o.; da je tožeča stranka nato račun naslovila na toženo stranko ter pri tem zapisala, da je skladno z dogovorom račun izstavljen na toženo stranko; prav tako pa je na toženo stranko naslavljala tudi opomine.
Na podlagi prvega odstavka 82. člena OZ se določila Pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo, kar pomeni, da kadar je pogodbena volja jasno in nedvoumno izražena, ni potrebna nikakršna razlaga pogodbe niti ugotavljanje skupnega namena pogodbenikov. Razlaga pogodbe oziroma ugotavljanje prave volje pogodbenih strank pride v poštev le v primeru objektivno spornih pogodbenih določil. Pogodbeno določilo tudi ne postane sporno zaradi tega, ker so stranke v Pogodbo zapisale nekaj drugega, kot so mislile, ali nekaj drugega, kar se v primerljivih poslovnih razmerjih šteje za običajno in pričakovano.
Tožeča stranka se ne more sklicevati na lapsus, če je v Pogodbo zapisala nekaj drugega, kot je zares mislila in da gre v tem primeru samo za miselni pridržek, ki nima učinka na razmerje med strankama.
Pavšal je samoumeven le v primeru nemotenega trajnega poslovnega sodelovanja in neprekinjenega izvajanja pogodbenih del ter na nobeni podlagi ne pripada pogodbeniku, ki storitev oziroma del ni opravil.
Ker sta pravdni stranki v konkretnem primeru solidarni zavezanki in se zahtevek zoper njiju lahko obravnava ločeno, sklep Ustavnega sodišča RS pa predvideva zgolj prekinitev odškodninskih postopkov, ki tečejo zoper drugotoženo stranko Banko Slovenije, to ne predstavlja razlog za prekinitev oziroma izločitev zadeve tudi zoper prvo toženo stranko.
pogodba o leasingu - razdrtje pogodbe o finančnem leasingu - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti
Glavna obveznost leasingojemalca je redno in pravočasno plačevanje leasinških obrokov.
Pozitivni pogodbeni interes je enak razliki med vsoto stroškov nabave predmeta, stroškov financiranja, drugih stroškov ter dobička in že plačanimi leasinškimi obroki ter morebitnimi drugimi vnaprejšnjimi plačili leasingojemalca. Odškodnina pa ne sme presegati škode. Zaradi razdrtja pogodbe leasingodajalec ne sme biti v boljšem položaju od tistega, v katerem bi bil, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe.
Res je, da se je toženka sklicevala na ničnost pogodbenih določil o obračunu stroškov hrambe, kot navaja pritožba, vendar tega prizadevanja ni podprla niti s konkretno utemeljitvijo (npr. kakšno bi bilo sorazmerno nadomestilo oziroma kakšni bi bili primerni/dejanski stroški hrambe) niti z dokaznimi predlogi, zato jih tako sodišče prve stopnje kot pritožbeno sodišče ni moglo presoditi.
posojilna pogodba - nagib za sklenitev pogodbe - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - podpis pogodbe - vračilo posojila - dokaz z zaslišanjem - smrt stranke med postopkom
Pritožnik je nastopal kot oseba, ki se je zavezala vrniti posojilo. Ni namreč videti drugega razloga, zaradi katerega bi tožnik zahteval toženčev sopodpis posojilne pogodbe in njegovo pogojevanje izročitve denarnega zneska.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056509
OZ člen 80. ZPP člen 180, 180/3, 285.
sklenitev pogodbe - prodajna pogodba - pooblaščenci po zaposlitvi - soglasje volj - pravna sposobnost - poslovna sposobnost - javno naročanje - javni zavod - zdravstveni zavod - pravna podlaga zahtevka - vezanost sodišča na pravno podlago - pogodbeni temelj - neupravičena pridobitev - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave - kršitev pravice do sodnega varstva - objektivne meje pravnomočnosti - (ne)učinek res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - denarno nadomestilo - objektivna merila - tržna cena
Zdravnica in zdravstveni tehnik nista pooblaščenca po zaposlitvi in brez posebnega pooblastila ne moreta veljavno zavezati zavoda, v katerem sta zaposlena.
Tožeča stranka je svoj zahtevek utemeljevala le na pogodbenem temelju, za katerega pa je sodišče ugotovilo, da ne obstaja. Če je zahtevek presojalo še po temelju neupravičene pridobitve, pri čemer pa se nobena stranka na to podlago ni sklicevala, bi moralo stranki v skladu z materialnim procesnim vodstvom pozvati na to, da dopolnita navedbe v tej smeri, če je štelo, da so sicer podane trditve nezadostne za presojo zahtevka po višini.
Glede na pojasnjeno in dejstvo, da gre v tem primeru za upravno pogodbo, je treba upoštevati, da se za pravice in obveznosti v zvezi z izvajanjem in financiranjem osebne asistence, ki niso izrecno urejene v Pogodbi, uporabljajo tudi določila ZOA in Pravilnika.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da lahko cena izhaja tudi iz drugih aktov, ki pogodbeni stranki obvezujejo. Za določljivost cene ni treba, da je ta izrecno, v točno določenem znesku, opredeljena v Pogodbi ali kakšnem druge aktu. Zadošča, da je na podlagi določil Pogodbe in veljavnih predpisov ceno mogoče določiti.
Stranki sta sklenili upravno pogodbo. Ker je primarni cilj upravnih pogodb zagotavljanje javnega interesa, so praviloma predmet in cena ter pravice in obveznosti pogodbenih strank določene že v veljavnih prisilnih predpisih ali upravnih odločbah. Pogodbeni stranki tako na podlagi Pogodbe upoštevajoč njen predmet ne smeta imeti več ali manj pravic in obveznosti kot to določajo obvezni veljavni predpisi ali zavezujoče upravne odločbe.
Upoštevajoč navedena določila ZDR-1 je omejitev opravljanja dela osebnega asistenta, ki je kot samostojni podjetnik posameznik, vključen v obvezna socialna zavarovanja za polni zavarovalni čas na drugi pravni podlagi na 20 ur na mesec skladna z veljavnimi predpisi. Takšna oseba namreč na drugi pravni podlagi že opravlja delo za 40 ur na teden in bi bilo dodatno obremenjevanje takšne osebe nad dovoljenim nadurnim delom v nasprotju z veljavnimi predpisi.
Iz ZOA in Pravilnika ne izhaja, da je plačilo za strokovno vodenje in organizacijo vezano na zaposlitev strokovnega vodje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054218
OZ člen 287. ZPSPP člen 27, 27/2.
najemna pogodba za poslovni prostor - prenehanje najemne pogodbe - najemnina - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja izpolnitve - trditveno in dokazno breme - pravilen račun in sklic - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena
Tožeča stranka je v tožbi podala svoj način vračunavanja delnih izpolnitev, ki pa mu je tožena stranka v odgovoru konkretno oporekala in podala svoj način. S tem je prevalila procesno trditveno in dokazno breme nazaj na tožečo stranko, ki bi morala pojasniti zakaj način vračunavanja tožene stranke ni bil pravilen oz. kako je ona upoštevala te izpolnitve. Na te trditve ni konkretno odgovorila, na podlagi zbranega gradiva pa se nikakor ni bilo mogoče prepričati o višini zahtevka, zaradi česar je po višini nesklepčen.
Najemna pogodba sklenjena za določen čas preneha s potekom časa, brez da bi bilo potrebno kakšno dejanje strank. V odsotnosti trditev, da bi tožena stranka uporabljala poslovni prostor tudi po tem, ni mogoče govoriti o avtomatičnem podaljšanju najemne pogodbe.
OZ člen 82, 82/2, 104, 104/1, 104/4, 105, 105/1, 105/2, 111. ZŠtip-1 člen 77, 77/1, 85, 85/1.
pogodba o sofinanciranju - pogodba o štipendiranju - vračilo štipendije - vračilo prejetih javnih sredstev - fiksen rok - razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo - skupni namen pogodbenikov - obveznost obveščanja - kršitev pogodbene obveznosti - javni interes
Iz predstavljenih okoliščin izhaja, da izpolnitev obveznosti (sklenitev pogodbe o zaposlitvi s štipendistko) v določenem (enomesečnem) roku ni bila bistvena sestavina pogodbe. Zato bi morala tožnica, če je zaradi zamude roka želela odstopiti od pogodbe, toženki pred tem pustiti primeren dodatni rok za izpolnitev (drugi odstavek 105. člena OZ). Enako velja za zatrjevano kršitev obveznosti obveščanja, ki je bila v obravnavanih okoliščinah neznatnega pomena, sicer pa tudi ni izkazana (tožnica ni izkazala, da je bila toženka že prej seznanjena z diplomiranjem štipendistke, toženka pa upravičeno opozarja tudi na to, da je pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi potrebovala določena dokazila o zaključku študija s strani štipendistke).
Poleg (pritožbeno neizpodbojne) ugotovitve sodišča prve stopnje, da do prevoza plovila ni prišlo iz razlogov na strani tožene stranke, v postopku tudi ni bilo sporno, da je tožeča stranka takoj, ko je od tožene stranke izvedela, da ta ni prevzela plovila za prevoz, slednji naročila, naj se vrne v marino in prevoz opravi ali pa že prejeto plačilo vrne. Upoštevaje drugi in tretji odstavek 105. člena OZ je zato sodišče prve stonje pravilno uporabilo materialno pravo, zato tudi pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava ni utemeljen.
ZPP člen 337, 337/1, 454, 454/2, 458, 458/1. OZ člen 15, 18, 18/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - odgovornost prodajalca za stvarne napake - predmet pogodbe - soglasje volj - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - nedovoljene pritožbene novote - pravno neodločilne trditve - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - neizvedba dokazov - dokaz z zaslišanjem prič
Ni bilo sporno, da je druga toženka sprejela Ponudbo tožeče stranke, na kateri so mere vsakega posameznega kosa senčil natančno specificirane. Tožeča stranka pa ni zatrjevala, da je med strankama obstajalo soglasje volj glede tega, da so mere senčil in s tem njihova površina na Ponudbi zgolj okvirne in da se bodo določile šele po montaži konstrukcije oz. vodil. Zgolj enostransko obvestilo o tem (ustno ali kot zapis na dobavnici) soglasja volj ne predstavlja.
Skladno z ustaljeno sodno prakso zahteva za izvedbo naroka ni podana že s samim predlogom za zaslišanje prič.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054460
ZPP člen 451, 452, 452/3, 458, 458/1. OZ člen 190, 190/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - nagibi za sklenitev pogodbe - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - odpadla pravna podlaga - najem - odpoved rezervacije - epidemija - COVID-19 - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - nesporno dejstvo
Ker je podlaga pogodbe odpadla, je utemeljen zahtevek zaradi neupravičenosti pridobitve po tretjem odstavku 190. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00057108
OZ člen 478, 590, 617. ZPSPP člen 1. ZPP člen 285.
skladišče - najemna pogodba - znižanje najemnine - stvarna napaka - zamakanje - višja sila - prekinitev postopka - združitev postopka - pomanjkljive trditve - zapolnjevanje pomanjkljive trditvene podlage - opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke - materialno procesno vodstvo
Postopek v zadevi I Pg 319/2018 se je začel pred obravnavano zadevo, kar pomeni, da bi odločitev o morebitni združitvi postopka morala biti sprejeta v zadevi I Pg 319/2018, ne pa v obravnavani zadevi. Tudi višje sodišče ocenjuje, da bi bila združitev postopkov sicer smiselna, tožeča stranka pa se je s tem, ko ni že v zadevi I Pg 319/2018 ob pobotnem ugovoru vložila tudi nasprotne tožbe, sama izpostavila temu, da zadevi morda ne bosta združeni v skupno obravnavanje. Glede na stanje stvari, in če v zadevi I Pg 319/2018 ne bo sprejet sklep o skupnem obravnavanju zahtevkov, pa višje sodišče ocenjuje, da je vsekakor prekinitev postopka na mestu, saj si je težko predstavljati različne odločitve o v bistvu istem zahtevku (za škodo zaradi zamakanja oziroma vdora vode).
Znižanje najemnine v Zakonu o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) ni urejeno, zato se uporabljajo določila Obligacijskega zakonika (OZ). Zakupnina se zniža v sorazmerju s tem, koliko je bila zaradi napak stvari raba omejena v primerjavi s tem, če stvar (skladišča) napak ne bi imela (478. člen OZ in 590. člen OZ). Enako velja tudi v primeru, ko bi imel najemnik pravico do znižanja najemnine zaradi višje sile po drugem odstavku 617. člena OZ. V obeh primerih je treba presoditi omejenost rabe v zakup vzete stvari, zato niti ni pomembno, ali je tožeča stranka uveljavljala le stvarno napako strehe ali tudi višjo silo.
Za presojo, v kolikšni meri je bila ovirana raba skladišč, so (glede na zgoraj navedeno pravno podlago) pomembne trditve, kdaj, kje in v kolikšni meri je prišlo do zamakanja oziroma vdora vode, kar bi šele lahko bila podlaga za to, da bi izvedenec ali cenilec sploh lahko ocenil, ali je prišlo do upoštevne omejitve rabe skladišč, katero od skladišč morda ni bilo primerno za rabo, za katero ga je najela tožeča stranka, in v kolikšni meri, s tem pa bi šele lahko prišlo do odločitve, ali je tožeča stranka dejansko upravičena do znižanja najemnine in v kolikšnem znesku.
neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek - prikrajšanje in obogatitev - avtorska in podjemna pogodba - soglasje sveta zavoda - predhodno soglasje - ustaljena poslovna praksa - plačilo za dejansko opravljeno delo - tek zakonskih zamudnih obresti - dobrovernost pridobitelja
Obravnavani primer je v bistvenih vidikih primerljiv s kondikcijami, ki jih ureja tretji odstavek 190. člena OZ. V praksi se ta kondikcijski zahtevek najpogosteje uporablja za vrnitev (1) izpolnitve, ki je bila opravljena z namenom bodoče sklenitve pogodbe ali bodočega obligacijskega razmerja, do katerega pa potem ne pride, ali (2) izpolnitve, opravljene v pričakovanju določenega ravnanja, ki ni iztožljivo.
Dolgoletna praksa, po kateri so se strokovni dogodki organizirali brez vnaprejšnje seznanitve Sveta zavoda, pogodbe pa so se sklepale za nazaj, je tista izjemna okoliščina, ki je v obravnavanem primeru vzpostavila podlago za tožnikovo pričakovanje, da lahko sporne storitve opravi brez predhodne naznanitve Svetu zavoda in da bodo naknadno predložene pogodbe tudi podpisane ter storitve plačane.
Sprememba sestave Sveta zavoda ne more biti razlog, da tožnik ne bi mogel upravičeno pričakovati, da bodo tudi za dela, katerih plačilo vtožuje v tem postopku, avtorske in podjemne pogodbe podpisane naknadno. Tudi dejstvo, da je sedaj praksa drugačna, ne pomeni, da prejšnja ustaljena praksa ni relevantna za utemeljenost tožnikovega zahtevka na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi.
Toženka je obogatena za sredstva, ki jih brez podlage zadržuje in so bila namenjena za plačilo tožnikove udeležbe pri različnih oblikah strokovnih dohodkov, za katera ni prejel plačila, čeprav so bila ta sredstva namenjena pokrivanju stroškov teh dogodkov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056040
OZ člen 336, 336/1,346, 352, 352/3, 357, 357/5, 965.
pogodbena odškodninska odgovornost - zastaranje odškodninske terjatve s kršitvijo pogodbene obveznosti - zastaranje odškodninske terjatve iz kršitve mandatne pogodbe - odvetniška napaka - odvetnikova odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - odbitna franšiza - odškodninska odgovornost zavarovanca - neposredni zahtevek - zavarovanje odvetnikove poklicne odgovornosti - zamuda roka za vložitev tožbe - poslovna odškodninska obveznost - začetek tega zastaralnega roka - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - pretrganje teka zastaralnega roka
Zastaranje začne praviloma teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 336. člena OZ). V primeru terjatve zaradi kršitve pogodbene obveznosti je to prvi dan po kršitvi pogodbene obveznosti. Če rok izpolnitve pogodbene obveznosti ni določen, začne zastaranje teči naslednji dan po zadnjem dnevu, ko bi odvetnik še lahko učinkovito opravil dejanje, za katerega je pooblaščen.
Ne drži, da je bil tožnik šele z vročitvijo avstrijske sodbe seznanjen s škodo in povzročiteljem. Škoda v obravnavanem primeru namreč ni odbitna franšiza oziroma zavrnitev dela zahtevka pred avstrijskim sodiščem, temveč tožnikova izguba dohodka zaradi zatrjevanih odvetniških napak (zamud rokov). Za zamudo roka za vložitev tožbe je tožnik izvedel najkasneje s sklepom delovnega sodišča o zavrženju tožbe.
Zakon ne določa pretrganja zastaranja za primer, ko oškodovanec (najprej) toži zavarovalnico, ne pa (tudi) neposrednega povzročitelja škode. Za znesek odbitne franšize zavarovalnica ne odgovarja in v tem obsegu njena pasivna legitimacija ni podana. Toženec je v delu zahtevka, ki se (po višini) nanaša na odbitno franšizo, v postopku pred avstrijskim sodiščem tožil napačno osebo (stranko). S takšno tožbo ni mogel pretrgati teka zastaralnega roka proti tožencu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054779
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
nepremičninsko posredovanje - pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine - ustni dogovor - obligacija prizadevanja - mandatno razmerje - izvedba dokaza - zavrnitev dokaznih predlogov - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - kršitev pravice do izjave v postopku
Ker je tožeča stranka zatrjevala obstoj ustnega dogovora med pravdnima strankama in za potrditev tega predlagala zaslišanje prič in strank, bi te sodišče prve stopnje moralo zaslišati. Dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi predložene listinske dokumentacije in dejstvo, da je tožena stranka izrecno zanikala, da bi sklenila kakršenkoli ustni dogovor s tožečo stranko, še ne morejo biti utemeljen razlog za zavrnitev dokaznih predlogov tožeče stranke za zaslišanje prič in strank.