JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00050404
ZJN-3 člen 95, 95/1, 95/1-2. OZ člen 56, 56/1.
mesečni pavšal - dodatna dela - razpisna dokumentacija - sprememba pogodbe - pisna oblika - domneva o popolnosti listine - sklenitev aneksa - pogodba o izvedbi javnega naročila
V okviru plačila po mesečnem pavšalu je bila tožeča stranka dolžna izvesti vsa dela, ki so predmet pogodbe in so bila navedena v tehničnih zahtevah razpisne dokumentacije. Omejitev 30 ur v okviru mesečnega pavšala ne izhaja niti iz pogodbe niti iz razpisne dokumentacije. Tožeča stranka ni znala konkretno pojasniti katera dela, ki jih je opravila niso bila zajeta v pogodbi pa jih je tožena stranka naročila. Za spremembo pogodbe bi morali stranki skleniti pisni aneks, saj sta s pogodbo določili pisno obliko kot pogoj veljavnosti sprememb pogodbe.
trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - dobava blaga - obračun vrednosti dobav blaga v več računih - znatno odstopanje
Sodišče prve stopnje je skladno z določilom 8. člena ZPP na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka pravilno zaključilo, da je plin uhajal pred plinomerom tožene stranke, kar ni vplivalo na obračunano porabo plina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00056418
ZTLR člen 13, 13/1, 24, 25, 26. SPZ člen 65, 65/1. ZVEtL člen 7, 30. ZVEtL-1 člen 1, 1-2, 43, 43/1, 43/2. ZPP člen 254.
solastniški delež na nepremičnini - zemljiškoknjižno stanje - darilna pogodba - vpis solastnine v zemljiško knjigo - gradnja na tujem svetu - nova stvar - izvirna pridobitev lastninske pravice - funkcionalno zemljišče k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - navidezna solastnina - pogodba o delitvi solastne stvari - delitev solastne nepremičnine - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - dokaz s sodnim izvedencem - redna raba nepremičnine - postavitev novega izvedenca - sodba kot zemljiškoknjižna listina
Darilna pogodba, ki vsebuje fizično delitev in dogovor o izključni lastninski pravici obdarjencev na točno določenem delu nepremičnine, materialnopravno predstavlja pogodbo o delitvi nepremičnine na posamezne dele in o prenosu lastninske pravice na obdarjenca na podarjenem delu nepremičnine.
Gre za originaren (izviren) način pridobitve lastninske pravice, ki se ugotovi s sodbo in je ta podlaga za vknjižbo, t.i. zemljiškoknjižna listina je podlaga za vknjižbo le pri pravno poslovni pridobitvi lastninske pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00064374
OZ člen 86. ZVPot člen 23, 23/1, 23/2, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4.
Sodišče prve stopnje je pravilno in obširno obrazložilo obseg varstva, ki ga nudi ZVPot in Direktiva 93/13/EGS pri presoji poštenosti glavnega pogodbenega pogoja. ZVPot v skladu z načelom lojalne razlage prava EU omogoča presojo poštenosti glavnega pogodbenega pogoja le, če je takšen glavni predmet pogodbe nejasen in nerazumljiv (t. j., če ne prestane testa transparentnosti). Testu transparentnosti in testu poštenosti je skupno to, da mora banka s potrošnikom v sklenitveni fazi poslovati v skladu z načelom dobre vere in poštenja. V okviru presoje poštenosti je za ugotovitev obstoja dobre vere banke ključno, ali je v sklenitveni fazi potrošniku razkrila okoliščine, ki jih je ob sklenitvi pogodbe poznala ali bi jih morala poznati in ki bi lahko kasneje med izvajanjem pogodbe razkrile znatno neravnotežje v pravicah in obveznostih strank, ki je bilo v pogodbeni pogoj sicer vgrajeno (vendar še ne izraženo) že ob sklenitvi pogodbe ravno zaradi nedobrovernosti banke.
Pritožbeno sodišče sprejema zaključek, da tožnik ni uspel dokazati, da je toženka z zadostno stopnjo gotovosti vedela (ali morala vedeti), kakšno bo gibanje tečaja. Pravilen zaključek se pri tem naslanja na dejstvo, da ni mogoče napovedati ali predvideti vseh faktorjev, ki vplivajo na gibanje tečaja (finančne krize, administrativni ukrepi centralnih bank, politične krize).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00050504
OZ člen 239, 239/2, 243, 243/1.
aktivna legitimacija - aktivna legitimacija za odškodninsko tožbo - aktivna legitimacija člana društva - neposredni oškodovanec - aktivna legitimacija posrednega oškodovanca - izgubljeni dobiček zaradi odstopa od pogodbe - razdrtje avtorske pogodbe - pogodbena odškodninska odgovornost - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da je društvo samostojna pravna oseba zasebnega prava, ki je ločena od njenih ustanoviteljev ter da tožnik na vprašanje sodišča o relaciji med njim in društvoma tega ni znal prepričljivo pojasniti. Ni dovolj namreč trditev, da je denar društva njegov denar in da sam odloča o tem, kako se razdeli. Ker so se prihodki od predstav na podlagi izdanih računov nakazovali na račune obeh društev, je škoda zaradi odpovedanih oziroma neizvedenih predstav očitno nastala društvoma. Tožnik bi bil v konkretnem primeru lahko zgolj posredni oškodovanec, če mu društvi nista izplačali honorarja za predvidene predstave. Odškodnino za premoženjsko škodo bi bili v konkretnem primeru zato upravičeni terjati zgolj društvi kot direktni oškodovanki.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje 2. 3. 2021 pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, na katerem sta bili pravdni stranki zaslišani, izpeljalo korektno in v celoti v skladu s procesnimi pravili ter z Odredbo o posebnih ukrepih iz 83. a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni Covid-19 na območju Republike Slovenije, ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča RS dne 28. 1. 2021. Med ostalimi ukrepi za preprečitev širjenja virusne okužbe je bila takrat predpisana tudi zaščitna oprema (maska) za vse navzoče na glavni obravnavi ter začasna omejitev javnosti oziroma prisotnost večjega števila udeležencev na glavni obravnavi. Da bi bil glede na zdravstveno stanje tožnika takšen ukrep prestrog ali neprimeren, tudi ne izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00050103
OZ člen 371, 372.
škodni dogodek - izliv vode - odprava škode - škoda zaradi poškodovanja stvari - zavarovalna pogodba - dokaz s sodnim izvedencem - strokovna ocena - določila splošnih pogojev - načelo zaupanja - načelo monetarnega nominalizma - valorizacija denarne terjatve
Izvedenec je strokovnjak, ki poda strokovno oceno, pravno oceno pa je na podlagi strokovnih ugotovitev pristojno podati sodišče.
Valorizacija denarnih obveznosti, ki je nasprotje monetarnega nominalizma, je sicer dopustna v primeru ustreznega dogovora. V obravnavani zadevi pa iz zavarovalne pogodbe vključno s splošnimi in posebnimi pogoji takšen dogovor ne izhaja.
ZPP člen 212, 339, 339/2-8. OZ člen 642, 642/1, 642/2.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev do navedb stranke - povezanost trditvene podlage z dokazno ponudbo - pomanjkanje trditvene podlage - informativni dokaz - nedovoljene pritožbene novote
Drži tudi pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje svojo presojo o povečanem obsegu dela oprlo na ugotovitve, da je bil na novo uveden program X, da pa v trditveni podlagi tožnice o tem ni ničesar. Ta program je omenjen v e-sporočilu z dne 4. 7. 2019. Po določilu 212. člena ZPP ni dovoljeno s predlaganjem dokazov nadomeščati manjkajočih navedb. Vendar toženka se je do tega e-sporočila opredelila in s tem nadomestila manjkajoče trditve tožnice. Zato s sklicevanjem na kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne more uspeti. Kot rečeno, je pri presoji, ali je bila zagrešena ta kršitev, treba imeti pred očmi pravo mero.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00051376
OZ člen 92, 610. ZOR člen 591. SZ člen 147, 150. ZSR člen 5, 5/1, 20. SZ-1 člen 111, 111/1, 111/2.
najemna pogodba za stanovanje - najem za nedoločen čas - neprofitna najemnina - izpraznitev in izročitev stanovanja - imetnik stanovanjske pravice - pravice uporabnika stanovanja - skupno gospodinjstvo - kršitev najemne pogodbe - ničnost najemne pogodbe - stanovanjska pravica po ZSR - prenos lastninske pravice - prenos najemne pogodbe - uveljavljanje ničnosti - nedovoljena pritožbena novota
Toženec je bil imetnik stanovanjske pravice na podlagi sklenjene najemne pogodbe za nedoločen čas za neprofitno najemnino. Toženec zakonito zaseda stanovanje, zato zahtevek za izpraznitev in izročitev stanovanja ne more biti utemeljen.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve upnika - dokazni standard verjetnosti - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - trditveno in dokazno breme - posojilna pogodba
Za navidezno pogodbo je značilno zavestno razhajanje med voljo in izjavo. Pri navidezni pogodbi je podan le zunanji dejanski stan pogodbe, saj stranki hočeta, da pogodba, katere zunanji vtis sta ustvarili, velja le v očeh drugih, ne pa tudi zanju. Tisti, ki navideznost pogodbe zatrjuje, nosi trditveno in dokazno breme, zato mora ponuditi tako trditve kot dokaze za zaključek, da sta pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v predloženih listinah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052092
OZ člen 59, 59/3, 378, 378/1, 435, 435/1. ZDDV-1 člen 36, 36/1, 36/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba - plačilo za dobavo blaga in izpolnitev pogodbe - trditveno in dokazno breme - konkretizacija trditev - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage - vsebina računa - opis na računu - specificiran račun - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - prevalitev procesnega trditvenega bremena - pavšalne trditve - nepodpisane dobavnice - nedovoljene pritožbene novote - dogovor o popustih - storniranje dobropisov - razvezni pogoj - uresničitev razveznega pogoja - zamuda s plačilom - predmet obdavčitve - obračun DDV
Pri vprašanju ustrezne konkretizacije trditev o pravno odločilnih dejstvih (in s tem sklepčnosti tožbe) ni odločilno le, kakšna je trditvena podlaga tožeče stranke, ampak tudi, kakšna je ugovorna aktivnost tožene stranke zoper trditveni temelj tožbe.
Pritožbeno sodišče ne vidi nobenega razloga za to, da bi morala tožeča stranka vsebino priloženih računov, iz katerih so jasno razvidni podatki o prodanih artiklih, njihovi količini in ceni, prepisovati še v svoje vloge. Tožena stranka je bila z računi (in ostalimi dokazi - dobavnicami) seznanjena in je imela možnost, da se do njih konkretno vsebinsko opredeli. Zato s pritožbenimi očitki, da ji je bila kršena pravica do izjave, ne more uspeti.
Sodišče prve stopnje je dogovor, da ima tožena stranka pravico do 0,02% popusta, pod pogojem, da bo račune plačevala v roku, pravilno opredelilo kot dogovorjeno ugodnost tožene stranke, ki pa velja le, če bo tožena stranka račune plačevala v dogovorjenih rokih.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - pogoji za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju - spremenjene okoliščine - izpolnjevanje pogodbe
Po utrjenem stališču sodne prakse se pravni red načeloma bolj nagiba k ohranitvi pogodbe kot k njenemu prenehanju in razvezo pogodbe šteje za skrajni ukrep, ne pa sankcijo, ki bi bila v celoti odvisna od pogodbenikovega dojemanja svojega trenutnega položaja. V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ) ter prepovedjo zlorabe pravic (7. člen OZ) bi bilo stališče, po katerem bi stranka, iz katere osebnostne sfere izvira razlog za neizpolnjevanje pogodbe, lahko vselej zahtevala razvezo pogodbe.Tako presoja, ali gre za neizpolnjevanje obveznosti, ki utemeljuje razvezo pogodbe, kot presoja, ali gre za v taki meri spremenjene okoliščine, da pogodbe ni več mogoče ohraniti (tega dvojega niti ni mogoče strogo ločiti), mora zato upoštevati interese obeh pogodbenih strank.
ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-2, 8/1-3, 8/1-4, 54, 263. ZFPPIPP člen 42, 442, 442/1. OZ člen 341, 349, 364.
jamčevalni spregled pravne osebnosti - vračilo are - odstop od pogodbe - zamudna sodba - izbris družbe iz sodnega registra - spregled pravne osebnosti - odškodninska odgovornost poslovodstva - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - fikcija vročitve - triletni zastaralni rok - pripoznava dolga - zastaranje terjatve
Predpostavke jamčevalnega spregleda pravne osebnosti (8. člen ZGD-1) so: 1. da gre za razmerje med pravno osebo, za obveznosti katere njeni člani po zakonu ne odgovarjajo, in njenimi člani; 2. da ta pravna oseba ni izpolnila svoje obveznosti upniku; 3. da obstaja med uresničitvijo dejanskega stanu spregleda (ravnanjem, ki je podlaga spregleda) in neizpolnitvijo obveznosti vzročna zveza; 4. da je ravnanje, ki utemelji spregled, mogoče pripisati članu, ki se mu s pregledom naloži odgovornost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048993
ZPP člen 318. OZ člen 106, 190.
izdaja zamudne sodbe - nevložitev odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - plačilo opravljenih del - obnova poslovnega prostora - najem prostorov - najem za nedoločen čas - vrednost del - dogovor o plačilu - odstop od pogodbe - izjava o odstopu od pogodbe - odstop od pogodbe brez dodatnega roka
Tožnikov poziv tožencu, da tožniku plača vrednost obnovitvenih del, se šteje kot odstop od pogodbe, ker je zahteval vrnitev tistega, kar je prej izpolnil, toženec pa svojega dela obveznosti ni izpolnil oziroma ne namerava izpolniti. Izjava o odstopu od pogodbe brez naknadnega roka se lahko da izrecno, mogoče pa je od pogodbe odstopiti tudi s konkludentnimi dejanji. Če je pogodbena stranka že izpolnila svojo obveznosti, se lahko šteje, da želi odstopiti od pogodbe, če zahteva vrnitev tistega, kar je sama prej izpolnila.
Upnik lahko odstopi od pogodbe, ne da bi pustil dolžniku dodatni rok za izpolnitev, če iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil.
ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - lastninska pravica na stavbi - dokazna ocena - izvedenec geodetske stroke - dejanska etažna lastnina - pravica uporabe - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - lastninjenje družbene lastnine - prenos lastninske pravice na delu nepremičnine
Z opredelitvijo posameznih delov in skupnega dela stavbe z darilno pogodbo je bila vzpostavljena dejanska etažna lastnina in lastninsko razmerje na vtoževanem (funkcionalnem) zemljišču. Spričo jasnega zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo podlaga za vpis lastninske pravice toženke na spornih nepremičninah v zemljiški knjigi, je zmotno pritožbeno naziranje, da je šlo zgolj za dogovor o uporabi. Dodatni dogovor o začasnem načinu uporabe funkcionalnega zemljišča ob jasnem zemljiškoknjižnem dovolilu ne vpliva na vzpostavitev dejanske etažne lastnine in lastninska razmerja na stavbi in funkcionalnem zemljišču.
(So)lastnik stavbe v dejanski etažni lastnini s skupnim delom stavbe oziroma funkcionalnim zemljiščem ni mogel razpolagati drugače kot s stavbo. Tako zemljišče je bilo namreč izven pravnega prometa, pogodbena določila o razpolaganju s takim zemljiščem bi bila nična.
pogodba o opravljanju zdravstvenih storitev - zdravstvena dejavnost - pogodbena odškodninska odgovornost - pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti
Ker ima poškodba trovejnega živca po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki temeljijo na izvedeniškem mnenju, lahko zelo različne posledice, zelo različne pojavne oblike z zelo različno stopnjo pojavnosti, je v okviru presoje obsega in pravilnosti izpolnitve pojasnilne dolžnosti sodišče prve stopnje glede na vse okoliščine tega dejanskega primera materialno pravno povsem pravilno ugotavljalo, katere od posameznih, tudi po tožnici izrecno zatrjevanih, posledic, težav oziroma pojavnih oblik te poškodbe predstavljajo tista tveganja predvidenega posega, na katera bi morala biti tožnica pred samim posegom opozorjena, da bi lahko uresničila svojo ustavno pravico do samoodločbe iz 35. člena URS.
Čeprav pri operaciji tožnice ni šlo za operacijo, ki bi bila nujna, pa jo je bilo vseeno potrebno opraviti. To pomeni, da v tem konkretnem primeru pojasnilna dolžnost, v nasprotju s pritožbenimi navedbami tožnice, ni bila najširša, posledično pa zdravniku tožnice tudi ni bilo potrebno opozoriti na prav vsa, tudi redka tveganja opravljenega operativnega posega oziroma v tem konkretnem primeru na možnost nastanka nevropatske bolečine.
spor majhne vrednosti - neizvedba naroka - načelo kontradiktornosti - naročniško razmerje za telefon - predčasna odpoved naročniškega razmerja - pogojni popusti za zvestobo - vračilo koristi
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila sklenjena pogodba za vzpostavitev naročniškega razmerja za opravljanje telefonskih storitev med pravdnima strankama, toženec pa jo je pred dogovorjenimi 24-imi meseci predčasno odpovedal, mora plačati neplačane zneske in vrniti ustrezni del popustov, ki jih je prejel od tožeče stranke. Ker ni predlagal oprave naroka, je sodišče ob zgolj pavšalnem prerekanju predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo (454. člen ZPP).
Čeprav sodišče pravdnih strank ni soočilo, toženca s tem ni prikrajšalo za pravico do obravnavanja v postopku.
Ker je soočenje le metoda zasliševanja in ne dokazno sredstvo, ne gre za kršitev pravice do izvedbe predlaganega dokaza.
Če bi bili zatrjevani sočasni (ali naknadni) ustni dogovori med pravdnima strankama res takšni, kot poskuša prikazati toženec, bi morala biti njuna nadaljnja pisna komunikacija vsekakor drugačna, kot izhaja iz predloženih listin.
ZIZ člen 226, 226/1, 226/6, 239, 272, 273, 273/2. Uredba o odpadnih nagrobnih svečah (2019) člen 3, 19, 19/2, 19/2-2, 20. ZIUZEOP člen 100a.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - ugovor zoper sklep o zavarovanju - prevzem in skladiščenje odpadnih nagrobnih sveč - težko nadomestljiva škoda - zbiralec - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - opustitev prevzema - varstvo pred požarom - prizadeto zdravje - okoljska škoda - denarna kazen - nenadomestna dejanja
Zbiralec skladišči odpadke le z namenom, da jih pelje naprej v obdelavo ter ni namen Uredbe ONS, da se ONS kopičijo bodisi pri IJS ali zbiralcih, ampak da se kot odpadki odstranijo iz okolja v predelavo in reciklažo, v danem primeru dolžniku.
Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da iz predložene elektronske komunikacije upnika z dolžnikom s stopnjo verjetnosti izhaja, da dolžnik ni prevzemal dogovorjenih količin ONS. Vendar pa je zmotno ocenilo, da je upnik za verjetno izkazal, da bi bil dolžnik za leto 2020 dolžan prevzeti še 321.820 kg ONS. Vlada RS je s sklepom o izpolnitvi celoletne obveznosti ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami za koledarsko leto 2020 z dne 31. 3. 2021 (na podlagi druge alineje drugega odstavka 19. člena Uredbe ONS) res določila le, kakšni so deleži izpolnitve celoletne obveznosti ravnanja z ONS za leto 2020 med nosilci načrta. Res je tudi, da 20. člen Uredbe ONS ureja izravnavo obveznosti glede deležev v primeru, če nosilec načrta ali nosilec skupnega načrta ni dosegel svojega deleža za izpolnitev celoletne obveznosti za preteklo koledarsko leto, določenega s sklepom vlade oziroma če je zagotovil prevzem ONS v deležu, ki je presegel njegovo celoletno obveznost za preteklo gospodarsko leto, določeno s sklepom vlade. Je pa sklep vlade kljub temu pomemben z vidika dokazovanja, koliko ONS je bil dolžnik za leto 2020 po Pogodbi še dolžan prevzeti. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da je pri tem treba upoštevati dejanske količine ONS, ki so se v letu 2020 nahajale pri IJS in ki bi jih bil dolžnik dolžan prevzeti, pa jih ni.
ZIURKOE in 100.a člen ZIUZEOP na obveznosti dolžnika, ki jih je prevzel s pogodbo z upnikom, ne vplivata, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožnik pa tudi ne trdi, da je RS zagotovila prevzem in obdelavo ONS, na katere se nanaša začasna odredba, v skladu z določbami navedenih dveh zakonov.
Upnik je z dopisi IJS s stopnjo verjetnosti izkazal, da se pri njih kopičijo večje količine ONS, ki že presegajo zmogljivosti za skladiščenje, pri nekaterih pa so skladiščne kapacitete že v celoti zapolnjene ter da količine ONS onemogočajo normalno izvajanje javne službe in ostalih funkcionalnosti. V navedenih dopisih izvajalci javnih služb istočasno opozarjajo na požarno nevarnost nakopičenih zalog. Zato so neutemeljene navedbe pritožnika, da je pretirana in absurdna obrazložitev sodišča prve stopnje o požarni ogroženosti. Začasna odredba je bila izdana prav z namenom, da do požara ne bi prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00048842
OZ člen 112, 371. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 8. ZVPot člen 23, 24. ZPP člen 7, 212. ZPotK-2 člen 52.
varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tuja valuta - valuta obveznosti (valutna klavzula) - glavni predmet pogodbe - nepoštenost pogodbenega določila - nepošten pogodbeni pogoj - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - ničnost kreditne pogodbe - ničnost kot sankcija za kršitev - ničnost kot skrajna sankcija - oderuška pogodba - oderuške obresti - spremenjene okoliščine - razveza ali sprememba pogodbe - trditveno in dokazno breme stranke
Vrhovno sodišče RS je že pojasnilo, da imajo tako kreditne pogodbe v tuji valuti kot kreditne pogodbe z valutno klavzulo v bistvenem enak namen in je zato pri presoji njihove morebitne ničnosti treba izhajati iz enakih izhodišč. Tako po pravu EU kot v slovenskem pravu je presoja (ne)poštenosti pogodbenih pogojev, ki pomenijo glavni predmet pogodbe (tak je tudi pogoj o vračilu kredita v tuji valuti), mogoča. Nepoštenost pogodbenega pogoja oziroma glavnega predmeta pogodbe je sankcionirana z ničnostjo spornega določila ali celotne pogodbe. Pri tem je treba najprej ugotoviti, ali je sporni pogodbeni pogoj jasen in razumljiv, torej ali je kreditodajalec pojasnilno dolžnost ustrezno in celovito izpolnil. Če je odgovor pozitiven, je nadaljnja presoja (ne)poštenosti glavnega predmeta pogodbe izključena; v nasprotnem primeru se opravi še slednja. Pri presoji (ne)poštenosti je treba presoditi predvsem to, ali je banka ravnala v dobri veri in ali je ob sklenitvi pogodbe obstajalo morebitno znatno neravnotežje med pravicami in obveznostmi strank ob upoštevanju, da se tako znatno neravnotežje lahko pokaže šele pozneje med izvajanjem pogodbe. Le pomanjkljiva izpolnitev pojasnilne dolžnosti sama po sebi še ne vodi v ničnostno sankcijo. Pojasnilna dolžnost ni izčrpana z vključitvijo klavzule o prevzemu valutnega tveganja v pisno pogodbo o kreditu v tuji valuti, temveč je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali je kreditodajalec potrošniku pomen valutnega tveganja tudi ustrezno vsebinsko pojasnil, to je na način, da je bil povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, ne le seznanjen z možnostjo spremembe vrednosti tuje valute, temveč tudi zmožen oceniti potencialne znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti.