OZ člen 12, 120, 287. ZEKom-1 člen 120, 120/5, 120/3, 129, 129/5, 129/4, 129/2. Splošne uzance za blagovni promet (1954) člen 2, 203, 203/2.
telekomunikacijske storitve - materialno pogodbeno pravo - določila splošnih pogojev - splošne uzance za blagovni promet
Tožeča stranka ni predložila splošnih pogojev, ki so bili veljavni v času sklenitve naročniške pogodbe (9. 2. 2011), prav tako pa tudi ni trdila, da je bilo že v teh Splošnih pogojih, ki so veljali v času sklenitve naročniške pogodbe v letu 2011, jasno določeno, da mora naročnik v primeru, da opreme, ki jo je prejel v uporabo ob sklenitvi pogodbe, ob prenehanju naročniškega razmerja ne vrne, povrniti njeno vrednost. Tožeča stranka ni izkazala obstoja pogodbenega materialnega prava, ki bi ji dajalo upravičenje namesto vrnitve dane opreme zahtevati plačilo njene vrednosti, saj Splošnih pogojev, ki so bili sestavni del naročniške pogodbe z dne 9. 2. 2011, ni predložila, ni pa niti trdila niti dokazala, da je toženec prejel oziroma bil seznanjen s predloženimi Splošnimi pogoji iz leta 2018, prav tako pa tudi ni trdila, da so mu bili ti Splošni pogoji na voljo oziroma vsaj dostopni.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046704
OZ člen 111, 648. ZGO-1 člen 84.
gradbena pogodba - odgovornost izvajalca - dogovor o izvedbi dodatnih del - gradnja pomožnega objekta - terminski plan - gradbena dokumentacija - gradbeno dovoljenje - pomanjkljiva projektna dokumentacija - prekinitev dela - načelo pacta sunt servanda - odstop po volji naročnika - razlogi za razvezo pogodbe - odgovornost za razvezo pogodbe - pravne posledice razvezane pogodbe - naknadno odpadla pravna podlaga - kondikcijski zahtevek po razdrtju pogodbe
Naročniku je v 648. členu OZ dano posebno zakonsko upravičenje, da od pogodbe kadarkoli odstopi, ne da bi bil dolžan razloge za odstop sploh pojasnjevati izvajalcu. Zaradi vzpostavitve pravičnega ravnotežja je po drugi strani dano upravičenje izvajalcu, da v takšnem primeru terja popolno plačilo vseh (tudi neopravljenih) del, od katerih mora odbiti le stroške, ki jih je zaradi odstopa prihranil. Temeljni pogoj za uporabo določila 648. člena OZ je, da razlog za odstop naročnika od pogodbe v celoti izvira iz njegove sfere in ne iz sfere izvajalca.
Uporaba 648. člena OZ je možna le v primerih, ko si naročnik (iz svojih lastnih razlogov) premisli in ko na strani izvajalca ni bilo nobenih (niti naknadno ugotovljenih) kršitev njegovih pogodbenih obveznosti. Tudi neupravičen odstop naročnika od pogodbe zaradi napak izvajalca (če npr. izvajalcu ne dovoli njihove odprave in pogodbo razdre) izvajalcu ne daje upravičenja po 648. členu OZ, pač pa ima poleg kondikcijskega zahtevka na vrnitev tega, kar je bilo izpolnjeno, na voljo le zahtevek na povrnitev morebitne škode.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00047075
ZGD-1 člen 263, 505, 505-5, 515, 515/6, 521, 521/1-4. ZPP člen 155, 155/1, 337, 337/1, 360, 360/1. OZ člen 73, 73/3, 190, 190/1. ZDR-1 člen 17, 17/4, 20, 20/3. ZBPP člen 46, 46/2, 46/3. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/2, 6/4, 11, 11/2, 11/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 18-1, 19, 19-1, 20, 20-1.
upravljanje družbe - odločanje družbenikov - prenehanje družbe - delodajalec - zastopnik delodajalca - poslovodja - pogodba o zaposlitvi - pisna oblika pogodbe o zaposlitvi - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - skrbnost in odgovornost poslovodje - neupravičena pridobitev - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neupravičena obogatitev - odškodninska odgovornost direktorja - odškodninski zahtevek proti poslovodjem in družbenikom - skupščina družbe - brezplačna pravna pomoč - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti
Kakšno plačo je toženec prejemal, preden je postal direktor, je za odločitev v tej zadevi pravno pomembno. Če se namreč trditve, da pred nastopom direktorskega položaja ni prejemal minimalne plače, izkažejo za resnične, za pravilno uporabo 190. člena OZ zahtevku za vračilo izplačanih plač vse do zneska minimalne plače ni mogoče dati pravnega varstva. Če je imel toženec pred vtoževanim obdobjem plačo višjo od minimalne, so bila namreč brez podlage le izplačila, višja od dogovorjene plače. Ne glede na to torej, da tožencu ni uspelo izkazati kasnejših pogodb o zaposlitvi od tiste iz leta 1995, pa ustni dogovor glede posameznih sestavin pogodbe o zaposlitvi, torej tudi glede plače, ni ničen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSL00047229
OZ člen 193, 198, 336, 344, 346, 347, 352. ZASP člen 81. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka 1. ZPP člen 7, 212. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPOmK-1 člen 9. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102. URS člen 2, 22.
avtorske pravice - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - avdiovizualno delo - glasbena dela - Združenje SAZAS - tarifa SAZAS - zastaralni rok - rok za zastaranje - ugovor zastaranja - neupravičena obogatitev - občasne terjatve - višina nadomestila - dobrovernost - metodologija - glavna in stranska terjatev - zakonske zamudne obresti - sodna praksa Sodišča EU - pravo EU
Kolektivne organizacije imajo svoj način določanja in urejanja tarife. Argumentov, da bi bila določena tarifa občutno previsoka ali prenizka, toženka ni podala.
Zastaralni rok zamudnih obresti se določa drugače le v primeru, če je glavna terjatev že zastarala, saj takrat tudi zamudne obresti štejejo za zastarane.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046829
OZ člen 8, 9, 112, 119, 198, 341, 341/1, 349, 349/1, 364, 591, 591/1, 591/2. ZPP člen 2, 3, 7, 7/1, 355, 355/1.
načelo dispozitivnosti - razpravno načelo - identifikacija spornega predmeta - nevezanost sodišča na pravno podlago - uporaba tuje stvari v svojo korist - najemna pogodba - trajanje najemne pogodbe - ničnost - delna ničnost - oderuška pogodba - prevara - načelo enake vrednosti dajatev - spremenjene okoliščine - zloraba pravic - pacta sunt servanda - uporabnina - pripoznava dolga - gospodarska pogodba - tek zakonskih zamudnih obresti - neizdaja računa - pritožbena obravnava - nastop zastaranja
Sodišče prve stopnje je dejstvo obstoja Pogodbe o uporabi infrastrukture, po kateri je tožena stranka tožeči stranki do februarja 2010 plačevala uporabnino v višini 203,88 EUR, štelo za dokazano. Na podlagi tega dejstva ter upoštevaje, da Pogodba o uporabi infrastrukture ni bila veljavno odpovedana, bi zato sodišče prve stopnje moralo odločati o obveznosti plačila tožene stranke tudi na podlagi te Pogodbe. Sodišče prve stopnje je sicer nakazalo, da bi to storilo, v kolikor bi tožeča stranka podala pravno relevantne trditve za utemeljenost tožbenega zahtevka na pogodbeni podlagi. Vendar je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tožena stranka sama priznala, da je Pogodba o uporabi infrastrukture še vedno veljavna, da je bila višina uporabnine določena na 203,88 EUR na mesec, kot tudi, da od februarja 2010 le-te tožeči stranki ni več plačevala. Ta dejstva pa so za presojo zahtevka na pogodbeni podlagi zadostna in bi jih sodišče prve stopnje moralo upoštevati, pa četudi je nekatera od njih zatrjevala tožena stranka in ne glede na to, da ji gredo ta zatrjevana dejstva v škodo; do kršitve razpravnega načela bi šlo le v primeru, če bi sodišče upoštevalo dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala.
spor majhne vrednosti - prevozna pogodba v cestnem prometu - plačilo voznine - solidarna odgovornost
Določbo prvega stavka petega odstavka 110. člena ZPCP-2 je potrebno razlagati tako, da skupaj z naročnikom nista hkrati solidarno odgovorna tako pošiljatelj kot tudi prejemnik blaga, pač pa le tisti od njiju, ki sodeluje pri organizaciji prevoza.
pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - stroški odvetniških storitev - dogovor pogodbenih strank - obveznost plačila stroškov - namen določbe - ugotavljanje dejanskega stanja - mandatna pogodba
Tožena stranka ni imela namena prevzeti obveznosti plačila stroškov pooblaščenke tožeče stranke in takšne volje tudi ni izrazila. V spornem pogodbenem določilu so omenjeni le stroški sestave in izvedbe kupoprodajne pogodbe, vse te storitve pa je opravila pooblaščenka tožene stranke, zato ni podlage za plačilo stroškov tožeči stranki za čas, ki ga je porabila njena odvetnica za pogajanja in usklajevanja v fazi sklepanja prodajne pogodbe. Ker sodišče ni ugotovilo, da bi se tožena stranka zavezala, da bo tožnici plačala stroške za zastopanje njenega odvetnika, podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku, kot ga uveljavlja tožeča stranka, ni.
Praksa podpisovanja vsakega lista pogodbe posebej ni običajna.
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz predpostavke, da je posojilna pogodba z dne 18. 5. 2014 nična, ker je bil toženec v času njene sklenitve v osebnem stečaju. Zato je kot podlago za vračilo našlo v določbi 87. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046031
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 626, 634.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - dokazna ocena - podjemna pogodba - določilo ključ v roke - skrite napake
Sodišče prve stopnje materialnega prava ni nepravilno uporabilo, ko je pojasnilo, da je bilo s tem, ko ogrevanje v kuhinji Hotela v zimskem času ni delovalo pravilno, kršeno pogodbeno določilo 'do popolne funkcionalnosti', da to pomeni, da tožeča stranka dela ni opravila po dogovoru in po pravilih posla ter da je bila zato dolžna napako, ki se je odkrila na začetku kurilne sezone v zvezi z ogrevanjem, odpraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC00052011
ZPP člen 270, 270/1, 270/3, 452, 454, 454/1, 454/2. OZ člen 299, 374, 522, 525.
spor majhne vrednosti - zahteva za izvedbo naroka - sodba presenečenja - sklep procesnega vodstva - prodaja na obroke - povrnitev stroškov postopka - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - zapadlost posameznih obrokov - brezplačna pravna pomoč
Enotno stališče tako sodne prakse kot tudi pravne teorije je, da mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati in da ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi, kot je npr. zaslišanje prič ali strank pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo, zato ni slediti toženki, da je že z dokaznim predlogom za lastno zaslišanje zahtevala izvedbo naroka.
Z neizvedbo glavne obravnave v tem postopku sodišče prve stopnje ni zagrešilo s pritožbo smiselno zatrjevane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Ob ugotovitvi, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez razpisa glavne obravnave, pa tudi ni pritrditi toženki, da je to absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP sodišče prve stopnje zagrešilo s svojim postopanjem, ko je najprej narok za glavno obravnavo v tej zadevi sicer razpisalo, ga kasneje preložilo za nedoločen čas in nato izpodbijano sodbo izdalo, ne da bi narok za glavno obravnavo ponovno razpisalo.
Pritožbeno sodišče sicer verjame toženki, da je bilo zanjo takšno postopanje sodišča prve stopnje nepričakovano, da je pričakovala (novo) vabilo na narok za glavno obravnavo in da je bila presenečena, ko je brez (ponovnega) razpisa naroka prejela izpodbijano sodbo. To pa še ne pomeni, da gre pri izpodbijani sodbi za prepovedano sodbo presenečenja, saj prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, kot tudi ne gre za tako sodbo, če se stranka ne strinja z vodenjem postopka sodišča, ali če sodišče spreminja svoje sklepe procesnega vodstva, med katere spada v skladu z 10. točko 1. odstavka 270. člena ZPP tudi odločitev o razpisu naroka za glavno obravnavo, saj ga takšni sklepi, zoper katere v skladu s 3. odstavkom 270. člena ZPP tudi ni pritožbe, ne vežejo.
JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046677
OZ člen 82, 83, 110, 247, 252.
nepovratna finančna pomoč za nabavo okolju prijaznejših težkih tovornih vozil - javni razpis - sklenitev pogodbe - kršitev pogodbe - nadaljnja prodaja novih motornih vozil - prenos lastništva - kršitev pogodbenega prava - pogodbeni rok - jasna pogodbena določila - razlaga pogodbenih določil - vrnitev prejetih sredstev - najem (zakup) - finančni leasing - uporaba materialnega prava - pogodbeno materialno pravo - ugovor neizpolnitve obveznosti - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - zmanjšanje pogodbene kazni
Toženkina obveznost je bila, da ostane lastnica, oziroma v primeru finančnega zakupa posestnica spornih vozil cela tri leta. Zato je sodišče pravilno zaključilo, da ni pomembno, ali je šlo pri odtujitvi vozil zgolj za mesec dni ali več pred potekom tega roka. Ker je toženka pogodbo kršila, je na podlagi četrtega odstavka 3. člena pogodbe dolžna prejeta nepovratna sredstva v celoti vrniti.
ZFZ člen 3, 3-5. ZBan-1 člen 116, 116/5, 253a. ZOR člen 1065, 1069. SPZ člen 103, 137, 137/2, 201, 201/1, 201/2, 207. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 456, 456/3. ZNVP člen 70. OZ člen 83, 101, 101/1, 101/2, 102, 102/2, 116, 237, 436, 437. ZTFI člen 214.
bančni posli - začasne prodaje (repo posli) - repo pogodba - kreditno razmerje - zavarovanje kredita - fiduciarna lastnina - pogodba o prodaji oziroma nakupu vrednostnih papirjev - povratni odkup - imetnik podrejenih obveznic - izbris obveznic - pravilo sočasne izpolnitve - pojasnilna dolžnost - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina v pravdnem postopku
Ob upoštevanju konkretnih značilnosti pogodbenega razmerja je treba pogodbeno razmerje umestiti med bančne posle, pri katerih so bili vrednostni papirji dani zgolj v fiduciarno lastnino kot zavarovanje za vračilo kredita.
Pritožbeno sodišče soglaša z navedbami pritožnice, da je pri ugotavljanju neupravičenosti unovčenja bančne garancije potrebno odločati tudi o vsebinskih razlogih za to, torej o zatrjevanih napakah pri izvajanju gradbene pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047605
ZPP člen 8, 354, 354/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 62. DZ člen 64, 64/2, 78. OZ člen 190. ZN člen 47, 47-1.
zakonska zveza - skupno in posebno premoženje zakoncev - dohodki in premoženje zakonca - pravni posli med zakoncema - notarski zapis - razpolaganje s posebnim premoženjem - ustni dogovor - bančni račun - denarna sredstva - kritje osnovnih življenjskih potreb - življenjski stroški - neupravičena obogatitev - metodološki napotek proste dokazne ocene - vestna in skrbna presoja dokazov - vrnitev v novo sojenje
Sporni dvigi so bili opravljeni v času, ko sta pravdni stranki še živeli v zakonski zvezi. S posebnim premoženjem zakonec razpolaga samostojno. Zakonca pa smeta glede svojega posebnega premoženja med seboj sklepati vse pravne posle, ki jih lahko sklepata z drugimi osebami. Pri tem morajo biti vsi premoženjski posli med zakoncema sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Sankcija za pomanjkljivo obličnost je ničnost pravnega posla.
Da sta svojo pomoč štela (le) kot moralno obveznost do zapustnice, se je sodišče lahko zanesljivo prepričalo po zaslišanju priče in tožnikov. Tako je pravilno sklepalo, da osebna služnost darovalke in obljubljena pomoč v primeru bolezni nista bili bistveni element sporne pogodbe, ampak zgolj stranski pravici, kar dokazuje tudi njuna umestitev v zapis pogodbe. Zapustnica torej darilne pogodbe ni sklenila zato, ker bi si želela zagotoviti navedeni dve pravici, pač pa je bil njen pogodbeni namen obdarovati tožnika oziroma mu neodplačno prepustiti sporne nepremičnine. Pravilen je zato zaključek, da je šlo za darilo in ne kakšen drug pravni posel.
Plačilo denarnih zneskov, ki jih je tožnik na zahtevo zapustnice nakazal tožencema, ni bilo pogoj za naklonitev spornega premoženja; kaj takega iz zapisa darilne pogodbe ni mogoče sklepati. Izvršena plačila zato pogodbe niso mogla spremeniti v odplačno.
Vrednost darila za presojo pravne narave pogodbe ni pomembna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSM00048187
ZPP člen 8, 154, 154/1, 165, 165/2, 212, 243, 340, 341, 358. OZ člen 3, 9, 15.
plačilo pogodbene obveznosti - ostali materialni stroški - izvajanje pogodbenih obveznosti pri izvajalcu zdravstvenih storitev - izvajanje zdravstvenih storitev - izvajanje zdravstvenih storitev proti plačilu skupno dogovorjene pogodbene cene - ugovori zavoda za zdravstveno zavarovanje - cena zdravstvenih storitev - pogoji za pridobitev plačil - namenska poraba sredstev - pogodbeno materialno pravo - dokazno breme - obračun stroškov - neenaka obravnava - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločbe na drugi stopnji - izvedba dokaza z izvedencem - odločitev o stroških postopka
Stvar tožnikove poslovne politike pa je, kako bo s strani toženca plačan pogodbeno dogovorjen znesek razporedil v okviru svoje ambulante.
Bi pa glede na pogodbena določila moral tožnik izkazati dodatne materialne stroške, do katerih bi bil upravičen za laboratorij referenčne ambulante, česar pa do predmetnega pravdnega postopka ni storil, ampak je to izkazoval oziroma dokazoval šele z izvedenko finančne stroke v tem postopku.
Sodišče druge stopnje ob pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sledilo navedbam in izračunom izvedenke finančne stroke O.K., ni pa upoštevalo med strankama sklenjene pogodbe oziroma pogodbenih določb o obračunu stroškov, ki v konkretnem primeru predstavljajo veljavno in relevantno materialno pravo (vključno s prej omenjenim pogodbenim pravom).
Na obseg porokove obveznosti ne vpliva njegova morebitna nevednost, da je glavni dolžnik v zamudi. Tudi če upnik poroka ne obvesti (takoj), da dolžnik ni izpolnil obveznosti, obveznost poroka obstaja in sme upnik ne glede na to terjati poroka.
izvensodna poravnava - izstop iz družbe - odsvojitev poslovnega deleža - sporno pogodbeno določilo - razlaga pogodbe - jezikovna razlaga - skupni namen pogodbenikov - načelo vestnosti in poštenja - pogajanje
Skupni namen pravdnih strank je bil s sklenjeno poravnavo celovito urediti razmerja med strankama, kamor sodi (oziroma je sodilo) tudi obravnavano razmerje ali udejstvovanje v družbi. Tak namen je razviden iz celotne faze pogajanj, ter ob tem izraženih pričakovanj strank. Ni mogoče pritrditi pritožniku, da je bil namen sklenitve poravnave usmerjen le v izstop toženca iz družbe. Sporazumna rešitev razmerij med strankama, ki sta bili nesporno v globokem sporu, je bila predlagana s ciljem, da „se strankama ne bo več nikoli treba srečevati in pogovarjati“, izstop toženca iz družbe (ob določitvi kupnine za njegov delež) pa le način za dosego tega cilja.
Tožniki utemeljeno navajajo, da sodišče zmotno enači odpoved pogodbe z razvezo pogodbe. Tožniki so svoj zahtevek oprli na trditev, da je bila sporna pogodba razvezana v skladu z določbo tretjega odstavka 6. člena najemne pogodbe, v kateri sta se stranki dogovorili, da se pogodba, če najemnina ni plačana najkasneje do 15. dne v mesecu za tekoči mesec, razveže z iztekom meseca, za katerega najemnina ni plačana, da je čas je bistveni element tega določila, dokaz veljavnosti razveznega pogoja pa je izpis iz Banke najemodajalca in da v citiranem času ni bilo priliva od najemnika.
Kljub morebitni zamudi s plačilom najemnine bi lahko stranki s sklenitvijo ustreznega aneksa ali ustnega dogovora obdržali najemno pogodbo v veljavi.
Zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodišče prve stopnje trditve tožnikov o uporabi stanovanja s strani drugega toženca ni štelo za odločilne in ni ugotavljalo odločilnih dejstev glede vtoževanega tožbenega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve zoper drugega toženca, zato je treba sodbo sodišča prve stopnje glede njega razveljaviti in v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00046334
ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1-9, 22, 23, 24. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/2, 4, 4/2. OZ člen 6. ZBS-1 člen 1.
potrošniški kredit - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula v CHF - notarski zapis - ničnost - varstvo potrošnikov - dobra vera - pojasnilna dolžnost banke - pravni standard skrbnosti - načelo vestnosti in poštenja - enakovrednost dajatev - enakopravnost udeležencev v obligacijskih razmerjih - oderuška pogodba - namen pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - hipoteka na nepremičnini - obrestna mera - tečajne razlike - konverzija - Banka Slovenije - razlaga prava EU
Glede na to, da je do sprememb tečaja v tožnikovo škodo prišlo osem let po sklenitvi predmetne pogodbe zaradi odločitve Švicarske narodne banke, ni mogoče trditi, da je tožena stranka pred sklenitvijo pogodbe vedela, da se bo to zgodilo. Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, da je šlo za presenečenje (tako za medije, finančne analitike, politike, gospodarstvo in prebivalce Švice, pa tudi za švicarsko vlado).
Če gre za okoliščine, ki so nastale po sklenitvi pogodbe, pa za njih banka v trenutku sklepanja pogodbe ni vedela niti ni mogla vedeti, niti na njih ni mogla vplivati s svojo voljo, te ne morejo biti merodajne za oceno nepoštenosti pogodbenega pogoja.
Toženka pri sklepanju pogodbe ni ravnala v nasprotju z zahtevo dobre vere, posledično ni vzročne zveze z neravnotežjem v pogodbenih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, ki ga zatrjuje tožnik. Obravnavani pogodbeni pogoj zato ni nepošten oziroma nedopusten in kreditna pogodba ni nična.